Nekatere stvari moraš vzeti v svoje roke - pogovor z Uršo Menart, režiserko filma Ne bom več luzerka

Na 21. festivalu slovenskega filma je film Ne bom več luzerka prejel nagrado za najboljši film, režiserka Urša Menart pa se je s tem vpisala v zgodovino kot prva režiserka, ki je prejela prestižno nagrado.

V filmu spremljamo 29-letno Špelo, ki se v okolju, ki vzpodbuja tekmovalnost, samozadostnost in individualizem, ne znajde. Dekle namreč sledi pričakovanjem, da je ob koncu šolanja služba samo čaka. Film spregovarja o prekarnem in negotovem položaju mladih odraslih, za katere je pogosto edini izhod beg v tujino ali sprememba lastnega pogleda. S tem je vsa krivda za »neuspeh« preložena na posameznico, ne pa na družbeno politično okolje.

Po ogledu filma Ne bom več luzerka smo se pogovorili z režiserko filma Uršo Menart. 

 

Urša Menart je ena dejavnejših režiserk mlajše generacije. Nase je opozorila že v času študija, leta 2007 s kratkim diplomskim filmom To je Slovenija. Ob prelomu  prvega desetletja drugega tisočletja se je podpisala pod dokumentarec o slovenski hip-hop sceni, Veš, poet, svoj dolg?, leto kasneje pa še pod celovečerni dokumentarni hit Nekoč je bila dežela pridnih.. V dokumentarcu Kaj pa Mojca? (2014) , ki je na 17. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado Art kino mreže, se sprašuje, kakšna je značilna slovenska filmska junakinja. Ne bom več luzerka je njen celovečerni igrani prvenec .

 

 

Z Uršo Menart se pogovarjal Arman Fatić. Vprašanja so pripravili Arman Fatić, Milan Jovanović, Helena Šimunec, Sabina Šram Vadlja in Irena Borić.

 

Foto: Delo; Željko Stevanić

 

Facebook Twitter Deli