Odprto pismo »Kradem revnim, da dam bogatim« (Superhik, Alan Ford)

Centri raziskovalne umetnosti so skupni petletni projekt Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Ministrstva RS za kulturo (MzK) za črpanje evropskih sredstev v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP 2014–2020).

Projekt, vreden 9,5 mio EUR, stoji že več kot leto dni na ničelni točki, čeprav je med prioritetami Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 in je skladen s prednostnimi področji Slovenske strategije pametne specializacije (S4). Načrti so sprejeti na ministrstvih, v vladi in v Državnem zboru ter potrjeni v Bruslju, torej dogovorjeni z Evropsko unijo in finance so na razpolago. Kje se zatika?

Evropski strateški cilj povezovanja umetnosti, znanosti, izobraževanja, kreativnega sektorja, tehnologije in gospodarstva ima v Sloveniji rešeno zakonsko in proceduralno podlago. Uvrščen je med prioritetne cilje NPK 2014–2020, ki je bil sprejet na vladi in potrjen v parlamentu. S4 in OP 2014–2020 sta bila verificirana na državni in evropski ravni konec leta
2014 in bi lahko že leta 2015 ali najkasneje 2016 objavili ustrezen razpis. Zbrane prijave bi razpisna komisija ovrednotila po predvidenih kriterijih, od zasnove, vsebinskega in finančnega načrta do preteklih referenc. To je zakonita, legalna in legitimna pot rabe javnih sredstev, kot je utemeljena tudi v Izvedbenem načrtu OP 2014–2020.

Zatika se na SVRK, kjer državni uradniki interesno lobirajo z ljubljanskimi deležniki in jim postavljajo prioritetno, centralizirano vlogo v kopiraj-prilepi modelu Future Laba linškega Ars Electronica Centra. Čeprav NPK 2014–2020 predvideva štiri centre in izrecno navaja vzpostavitev mreže centrov,  želijo državni uradniki pod krinko dvanajstih laboratorijev razporejenih po statističnih regijah z umetnim naborom raznih organizacij odvzeti sredstva vzhodu s centralnim nadzorom v Ljubljani. Cilj te nelegalne in nelegitimne akcije, ki se požvižga na državne dokumente, resolucije, strategije, sklepe in zakonodajo ter pogodbe z EU, je sebi zagotoviti sredstva za »ambiciozen projekt«, kot ga državni uradniki na SVRK imenujejo.

Problem podhranjenosti in nerazvitosti ljubljanske regije na področju intermedijske umetnosti bi morali Ljubljančani reševati sami s skupno lokalno strategijo. Obžalovanja vredno, da jim v sedemindvajsetih letih to ni uspelo. Toda ljubljanskega lokalnega problema ne morejo reševati slovenske podhranjene regije. Nastala situacija je naravnost absurdna, polje političnih in interesnih manipulacij.

Ministrstvo RS za kulturo in SVRK pokrivata celotno Slovenijo, medtem ko občine pokrivajo mestne projekte. Ambiciozni lokalni načrti se morajo reševati na mestnem nivoju, s predstavniki Mestne občine Ljubljane, skladno z njihovo Strategijo razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019, za kar tudi Ljubljana prejema kohezijska sredstva.

NPK 2014-2017 v poglavju Intermedijske umetnosti določa vsebino in tudi formo: »Intermedijska umetnost potrebuje za svojo izvedbo moderno tehnološko infrastrukturo, ki bi bila prisotna po celotni državi. Problem bomo rešili z vzpostavitvijo produkcijsko-raziskovalne in informativno-izobraževalne osi centrov na relaciji Ljubljana –Maribor –Vitanje – Koper.«

Nacionalna resolucija govori o štirih centrih, a bi zaradi določil OP 2014–2020 in delitve sredstev 60% vzhod in 40% zahod razmerje moralo biti petina centrov več v vzhodni Sloveniji. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT Vitanje ne deluje več po svoji intermedijski vsebinski zasnovi, zato na njihovo mesto vstopa DDT Trbovlje. Resolucijo najdete na spletni strani Ministrstva RS za kulturo:
http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/novice/NET.NPK.pdf

"Osrednji cilj evropske kohezijske politike je zmanjševanje razlik v razvitosti med različnimi regijami v EU, saj imajo vse skupen cilj: čim hitrejši razvoj. Čeprav so naložbe v okviru kohezijske politike osredotočene na revnejše regije in jim pomagajo pri dohitevanju bolj razvitih, pa pozitivno vplivajo na konkurenčnost vseh regij in na pogoje življenja prebivalcev v njih.« Razmerje 60% (vzhodno kohezijska regija 1,271 mrd EUR) proti 40% (zahodno kohezijska regija 855 mio EUR) je v vseh uradnih dokumentih.

Zato morajo biti vzhodni intermedijski centri enakovredno in samostojno vključeni - to so pogoji za črpanje sredstev kohezijskega sklada. Ukrep NPK, ki predvideva po dva iz zahodne in dva iz vzhodne kohezijske regije, je nastavljen tako, da zadostuje razpisnim merilom in ima možnost za pridobitev sredstev.

Slovenija je ob Strategiji pametne specializacije po potrditvi vlade, parlamenta  in Bruslja izdelala Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je osnova za črpanje sredstev EU skladov. Izvajalska podlaga so Izvedbeni načrti Operativnega programa (INOP). Tudi to je usklajeno med ministrstvi in na vladi, torej tudi s SVRK.

Nadalje Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) določa načine porabe javnih sredstev, in sicer z javnim postopkom, razpisom ali pozivom, kar čakamo že več kot leto dni, vsi drugi načini, kot so vnaprejšnje dogovarjanje, so protizakoniti.

Sredstva bi se morala deliti med razpisnim kriterijem ustrezne in po javnem postopku izbrane centre raziskovalnih umetnosti, kapilarno segajočih v regionalne pore. Podlaga bi morala biti razumevanje delovanja lokalnih akterjev in interesno povezovanje širšega regionalnega konzorcija (kreativni sektor, izobraževalne in znanstvene institucije, gospodarski
subjekti), katerega cilj je ustvarjanje storitev in produktov s skupno strategijo lokalnega, nacionalnega in mednarodnega prodora na tržišče, s skupno lokalno in mednarodno promocijo. Pristop bottom up, od spodaj navzgor, in horizontalno povezovanje, izhaja iz že obstoječe, dobro delujoče infrastrukture in mrež.

Bottom up omogoča mehki prehod iz neprofitnega v kombinirano upravljanje, v zaposlovanje mladega, kvalitetnega, podjetnega kadra z namenom ustavljanja bega možganov v Avstrijo in tujino nasploh. Združuje kontinuirano interdisciplinarno izobraževanje in je namenjeno posodabljanju tehnične infrastrukture ter nadgradnji intermedijske produkcije iz neuporabne, neciljne, umetniške naravnanosti v tržno, ciljno, uporabno naravnanost.

Na drugi strani način top down, od zgoraj navzdol, kot ga ponuja Ljubljana in ga zagovarjajo državni uradniki na SVRK, centralizira denar in vsebine v Ljubljani, ki jih ali pa tudi ne distribuira v druga mesta po lastni presoji in svojih kriterijih. A da bi primer ne ostal le na načelni ravni, se v slednjem primeru tudi preferira določenega izvajalca, ki bi mu namenili vsa sredstva, 9,5 mio EUR, po citirani alanfordovski logiki ne glede na državne in evropske zaveze in zakonodajo.

Vzgajanje kadrov, nenehno pridobivanje interdisciplinarnega znanja in izkušenj se ne more odvijati izključno v Ljubljani in evropskih metropolah, s tem mora biti prežet ves regionalni, nacionalni in evropski teritorij.

Zavzemamo se za enake razvojne možnosti, decentralizacijo Slovenije in enakomeren regionalni družbeno-ekonomski razvoj.

Delavski dom Trbovlje – Trbovlje Novomedijsko mesto, Trbovlje
Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, Maribor

Facebook Twitter Deli
0 comments