Petek, 15.3.2019, je označeval pohod na ulice. Visoko dvignjeni transparenti v mladih rokah in nad mladimi glavami so na problematiko podnebnih sprememb opozarjali v sklopu Globalnega podnebnega protesta za prihodnost. V Sloveniji tako v osmih mestih s takoimenovanim “Podnebnim štrajkom” ter v nekaterih preostalih krajih z drugačnimi akcijami. Po poročilih organizatorjev, objavljenih na spletni strani Fridays For Future, so glasovi in koraki mladine, ki si želi spremembe, 119 držav napolnili z vzkliki in zahtevami. Mnoštvo v adolescenčno angažiranem valovanju, ki spominja na neke druge čase - od kod in kako?
30. novembra 2015 je bila na prvi dan konference Združenih narodov o klimatskih spremembah organizirana t.i. “Klimatska stavka”. Trenutek ter trenutne podnebne razmere so mlade prepričale, da so skozi zahteve po 100% čisti energiji, opustitvi fosilnih goriv ter pomoči podnebnim beguncem prvič organizirano opozorili na problematiko skozi špricanje pouka.
Nato se je 20. avgusta 2018 zgodila Greta. Greta Thunberg je svoj takrat deveti razred pustila v šoli ter sedla pred švedski parlament s plakatom, na katerem je zapisan namen njene stavke - “SKOLSTREJK FÖR KLIMATET”. Vročinski valovi in požari v Skandinaviji so bili povod za njeno načrtno izostajanje od pouka, ki ga je zastavila do švedskih parlamentarnih volitev 9. septembra istega leta, nadalje pa ga je premaknila v kontinuiteto prešpricanih petkov, ki vztrajajo vse do jutri, pojutrišnjem, prihodnjega tedna… in s sabo kot snežna kepa vlečejo vedno več šolskih in šolanih.
Greta je hči švedskih staršev, operne pevke Malene Ernman in igralca Svanteja Thunberga, ki sta zaradi njene rastoče popularnosti tarči ali orodji v teorijah zarote. Slednje namreč Greto prikazujejo kot marioneto na PR vrvicah, ki zaradi dobro načrtovanega promoviranja nosi zlata jajca po ustaljeni neoliberalni praksi. A na tem mestu po principu “nič ni črno-belo” pustimo preizpraševanje hobotnic levičark ali desničark na strani; koliko pomoči potrebuje deklica z iskrenimi nameni v zavezi za boljši jutri, da njeno sporočilo odjekne in odmeva na globalni sferi, ter kdaj ta pomoč postane sporna, pa tudi, kje in v kakšnih količinah se za in ob zgodbi nahajajo vreče koristi, in kdo jih vzame s sabo domov - vprašanja naj ostanejo v sivini šankovskih debat in poglobljenega raziskovalnega novinarstva. Nenazadnje, večina svetovnega prebivalstva plava nad gladino, na vrhu ledene gore družbenega delovanja. Zato pa se lahko vprašamo, kako, od kod ter kam plava po površju globalna udarnost podnebnih petkov.
Kakor že omenjeno, je praksa petkovih izostankov od pouka ob simbolični uri pet pred dvanajsto postala stalna v marsikaterem mestu in državi. K nam je prvič priplavala v globalni akciji že omenjenega 15. marca. Po podatkih platforme “Mladi za podnebno pravičnost”, ki je organizirala slovenski štrajk, je na njem po ulicah korakalo ali postopalo prek 12000 mladih, ki jim, nam, ni vseeno. Mariborski števec naj bi jih kazal 1000. V začetku leta 2016 je bilo v Sloveniji 327.000 mladih, če kategorijo opredelimo kot osebe, stare med 15 in 29 let. Statistično se je torej štrajka udeležilo 3,67 odstotka mladih v Sloveniji. Sicer na prvi pogled majhna, a za krstno izvedbo protesta v Sloveniji vsekakor ne nezanemarljiva številka. Nenazadnje, štrajk je v Ormožu, kjer je bilo najmanj mladih ljudi (150), prekašal v številnosti kontinuiteto glasnih in vardnih ob sobotah pri Kodžaku. Številke so torej pokazatelj uspešnosti štrajka. Koliko Grete je v njih, in kolikšno ter kakšno vlogo je odigrala platforma?
Kot se na spletišču Facebook predstavlja in označuje platforma “Mladi za podnebno pravičnost” sama, stoji in deluje za povezovanje mladih, delavcev/vk, žensk, prebivalcev/k globalnega juga in drugih skupin v boju proti obstoječim politikam, ki nam kratijo stabilno podnebno prihodnost. Prvo profilno fotografijo je na prej omenjenem družabnem omrežju objavila 8.12.2017. Že od samega začetka opozarja na družbene neenakosti, ki so hkrati najmočnejši vzrok in, takoj za uničenjem matere Zemlje, najhujša posledica podnebnih sprememb.
Platforma je prvo aktivnost zabeležila med 18. in 20. decembrom 2017, ko je na Gimnazijah Vič in Poljane ter treh fakultetah ljubljanske univerze, Fakulteti za elektrotehniko, Biotehnični fakulteti in Filozofski fakulteti, organizirala skupščine mladih o podnebni prihodnosti. Sklepe so objavili na svoji Facebook strani (v prilogi) ter jih predali Ministrstvu za Infrastrukturo ter z njimi sestankovali. Na zahtevo ministrstva za zaprtimi vrati. Nato so 9.5.2018 organizirali uvodni sestanek skupine, za katero se je socialnoomrežno zanimalo 44 oseb. Po tem je sledilo zatišje, po ena objava na mesec, vse do 16.2.2019, ko se je pričelo “šušljati, da se petkovi štrajki, podobni drugim po svetu, obetajo v Sloveniji”. Od takrat naprej, tempirana spletna aktivnost platforme, 22.2. s (še enim) uvodnim sestankom, kjer se je zbralo 120 oseb. Nato sta se formirali Infomreža ter Organizacijska skupina Mladi za podnebne spremembe, zvrstila so se predavanja in delavnice ter uvodi v aktivistične vode. Za zaključek pa sklep - organizacija protesta v Sloveniji.
1.3. so na vsebinskem sestanku oblikovali 10 zahtev za podnebno pravičnost (v prilogi njihov povzetek). 5., 8. in 13.3. so organizirali predprotestne bralne krožke. Ob naraščajočem interesu (vsaj spletne) javnosti so 13. marca zavili v molk in 40 stopinj celzija tiskovno konferenco v Pritličju. Molk je presekalo vprašanje novinarke: “A lahko začnemo?” Mladi so odgovorili in odšli na ulice.
Tako je torej prišlo do petkovega protesta. Oporekanju navkljub - tistemu, ki “Podnebnemu štrajku” očita politično naravnanost. Med drugim in drugimi slogani in transparenti so v zrak štrleli tudi tisti, ki so s prstom kazali na kapitalizem in neoliberalizem kot glavna krivca za vroče ozračje, in šankovskim ter spletnim očitkarjem moramo potrditi sum na politično dejanje. A vendar, ekološka problematika je politična. In politično jo je potrebno tudi nasloviti, politično se je potrebno angažirati, osvestiti in jo reševati. Tako so odpravljanja mladih na ulice korektno in konkretno dejanje, skozi katero politično dozorevajo. Ali pa se moram ugrizniti v jezik?
Demografska analiza udeleženih bi vsekakor ponudila zanimive rezultate. Na portalu Osrednje Slovenije so nekatere vzorce napovedali že pred protestom: “Veliko mulcev bo tam zato, da lahko legitimno špricajo šolo, v resnici pa jih bôli za okolje.”
Torej ne samo špricanje na špricerjih tistih, ki jih boli za okolje, temveč tudi selektivna reprezentativnost šolo-boljalimanj-obveznih. Pa tudi vprašljiva gostota odstotkov tistih, ki v adolescenčni angažiranosti potrošništvu dvignejo sredinec tudi, ko z ulic stopijo v atrije supermarketov ter velefranšiz. Pravzaprav reprezenativnost nekritičnosti in neangažiranosti vseh glav, ne samo mladih. In tudi odločevalskih. Kot je dejala Ime tedna Val 202 Ema Otavnik, Mladi za podnebno pravičnost: “Naši odločevalci imajo drugačne interese. Marjan Šarec in Dejan Židan o tej problematiki ne vesta veliko. Izgovarjala sta se v smislu: ‘to pa mi že delamo’. Brezogljično družbo želi Slovenija doseči do leta 2070. To je prepozno.”
Kolektiv je, ker ni šlo drugače - tekmovanje ne dopušča skupin, le ime in priimek - za Ime tedna izpostavil Emo, ki je predstavljala kolektiv. Kolektivnost je ponovno tista, ki štrajkarjem v opozicijo postavlja individualce in individualiste na drugem bregu ideologij. Mladina, dostikrat deležna kritik na svojo apolitičnost in apatijo, je torej postala glavni akter političnega prahu, ki so ga dvignili protesti. Na mestu je vprašanje, ali pod bremenom angažiranosti za boljši jutri pripravljena vztrajati, ali pa je štrajk, ki mu napovedujejo nadaljevanja, zgolj pomladna muha deklariranja, ker je “biti zelen kul”.
V odgovor nam lahko v iskanju politične neoporečnosti in neopredeljenosti z jezika zdrsnejo klišejske besede “To bo pokazal čas”. Alternativna možnost: tako kot mladi in skupaj z mladimi stopimo na ulice.
Prispevek je pripravil Franc.
 |  |  |
