Tesla in Dovč

Narodni dom zadnje dni 'resonira' z Janezom Dovčem, ki je integriral elektriko glasbe, svetlobe in analognih priprav. Z glasbeno predstavo Tesla Janez Dovč že od oktobra 2016 informira, zabava in navdušuje tako mlade kot stare gledalce z gledališko-glasbeno predstavo 'Tesla'. V njej predstavlja, razlaga in sestavlja znanstveno-fizikalne pojave ter zakone, ki jih združi v harmonično glasbeno predstavo v čast izumitelju Nikoli Tesli.

V eni šolski uri nam je glasbenik, po izobrazbi fizik, predstavil harmonično delovanje zvoka z igrivo svetlobo in nas popeljal po stopinjah življenja Nikole Tesle. Življenje iskrivega elektroinženirja in fizika se je razgrnilo od skromnega, izobraženega človeka, ki se je z vestnim delom uveljavil tudi kot veliki mislec in izumitelj 20. stoletja. Tesla je s svojo idejo izmeničnega toka hitro prekosil svojega delodajalca in mentorja, Thomasa A. Edisona, čigar izum, enosmerni tok, je omogočal električno napajanje z omejenim razponom. Tesla je tako bil znanstvenik z odločnim duhom, njegovi miselni vzorci pa so se vrteli okoli številk tri, šest in devet ter njihovih matematičnih preobrazb. Bil je bolj samotarske narave, prav samota pa naj bi mu omogočila dobre ideje. Glas o njem se je razširil po celem svetu, prav tako pa je ta inženir zaslužen za radio, prav ta, ki nam še danes omogoča priklop na frekvenco 95,9 MHz. Leta 1895 so se uresničile Teslove sanje in v obrat so postavili dva Teslova generatorja na Niagarskih slapovih v Ameriki. Ta svetovljan pa je postal tako napreden, da je začel razglašati svoje radodarne ideje o prosto dostopni brezžični električni energiji že na začetku 20. stoletja.

Skrivnostni izumitelj s svojim življenjem in izumi zlahka navduši že navadnega človeka, njegovo genialnost pa je Dovč približal tudi mlajšim starostnim skupinam.

V otvoritveni točki spektakla je osvetlil napis Tesla, ki ga je napajala Teslova tuljava. S klaviaturami in lasersko harfo se je poigraval z zvokom in svetlobo, sam pa je 'sprogramiral' tudi elektromotor, ki je mestoma držal ritmično spremljavo. Priča smo bili igranju svetlobe žarnic in preskakovanju isker Teslove tuljave. S pomočjo klaviatur je Janez Dovč igral na klaviature, ki so modulirale strele Teslovega transformatorja. Tako je nastala prasketajoča melodija, ki je napajala svetlobni napis 'Tesla'.

Dovč nam je predstavil kako se uskladi ritem klasičnih metronomov, ki so začeli nihati z različno frekvenco. S sporazumevanjem preko ploskve se ritem nihanja metronomov slej kot prej uskladi. Ploskev pa se razreza ne le po tleh, temveč tudi glede na dimzije prostora. Tako se širi tudi elektrika, ki v biološki obliki potuje tudi po našem telesu in mi se z drugimi uglašujemo na skupno vibracijo glede na harmoničnost prostora, na katerega vplivamo prisotni kakor jabolko v violini. Ko napolnimo prostor z testno vibracijo (s pomočjo tonov) podobno uglašenih zvočnih nihanj pa pride do resonance, tako je glasnost naprave intenzivnejša. Zato je dvorana zadonela tako, da smo jo čutili pod nogami, ko so se njegovi instrumenti uglasili s frekvenco dvorane.  V zadnjem sklopu pa nam je predstavil tudi igralsko zasedbo, vključno z oscilatorjem oziroma tereminom, prvim elektronskim glasbenim instrumentom futurističnega zvena, ki ga je leta 1918 izumil Leon Theremin. Najmlajše gledalce pa je do odra privabil tudi robotek, ki je plesal po ritmu nastajajoče glasbe. Navdušili pa so tudi zvoki laserske harfe, ki so se sproščali ob prekinitvi laserskega toka.

Janez Dovč sodeluje na različnih glasbenih področjih. Njegovi začetki segajo v leto 2004, ko je igral s skupino Terrafolk, še zdaj pa sodeluje z etno, pop, jazz in klasičnimi izvajalci glasbe, slišimo ga lahko tudi v projektu Sounds of Slovenia, s simfoniki RTV Slovenija in solisti, ustvarjalci studijskih, filmskih in gledaliških projektov. Leta 2014 je prejel nagrado vesna za najboljšo filmsko glasbo celovečerca Drevo.

Dovč pravi, da je treba ohraniti otroško igrivost tudi, ko prenehamo biti otročji. Tako lahko po vzoru velikih ljudi tudi mi ustvarimo nekaj, kar nas bo navdihovalo in bo čudenja ter občudovanja vredno.

Facebook Twitter Deli
0 comments