Univerzalni temeljni dohodek kot univerzalna ?lovekova pravica

19. in 20. marca je v Mariboru potekala mednarodna konferenca o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Konferenca, ki jo je organizirala UTD sekcija Zofijinih ljubimcev, se je odvijala v Vetrinjskem dvoru in Infopeki, govorci in udele?enci pa so sku?ali premisliti vpliv UTDja na zmanj?anje nara??ajo?e rev??ine in dru?benih neenakosti.

Razmi?ljanja, podobna UTDju so se sicer pojavljala ?e v renesansi in v 18. stoletju, sodobnej?i premisleki pa segajo v ?estdeseta leta. V Sloveniji je idejo UTDja v polje razprave lansirala leta 2003 izdana knjiga z naslovom Brezpla?no kosilo za vse. V osnovi gre pri ideji o UTD za to, da je vsak dr?avljan oz. prebivalec upravi?en, da od dr?ave prejme mese?ni znesek, ki mu omogo?a osnovno pre?ivetje, ne glede na to, kak?no je njegovo gmotno stanje.

Kot glavni argument proti uvedbi UTDja se obi?ajno postavlja vpra?anje, zakaj nekomu dati denar za ni? dela? Brezpla?no kosilo vendar ne obstaja! A ?e ?ivimo v svetu, v katerem so ena primarnih vrednot ?lovekove pravice, se moramo zavedati, da hkrati potrebujemo tudi vire, s katerimi lahko te pravice udejanjamo; sicer jih v resnici nimamo. Danes primarni vir pre?ivetja predstavlja denar. ?e nimamo denarja, nimamo svobode, nimamo mo?nosti izbire in seveda ne moremo imeti dostojnega ?ivljenja. Pomembno je, da se zavedamo, da UTD ne zagovarja lenobe in nedela. Dr. Valerija Koro?ec o UTDju pravi naslednje:

Izjava se nahaja v posnetku.

Poleg tega ne smemo pozabiti na vso nemonetizirano delo, ki ustvarja dodano vrednost, in ga ljudje opravimo vsakodnevno; tako od prostovoljnega re?evanja anket pa do spletnih nakupov, na podlagi katerih se izra?unavajo potro?ni?ke navade in oblikujejo u?inkovitej?e ogla?evalske taktike. Vemo pa tudi, da danes marsikdo z rednim dohodkom ?ivi pod pragom rev??ine.

Kot je nakazalo ve? govorcev, bi bila za uvedbo UTDja najverjetneje potrebna korenita dav?na reforma, tako na dr?avnih kot tudi na evropski ravni, a kaj, ko davek na luksuz in pristanek na kakr?nokoli izgubo privilegijev elitam ne di?i. A vendar se uvedba UTDja brez politi?ne volje ne more zgoditi. In trenutno je politi?na volja bolj nejevolja.

Dr. Valerija Koro?ec je leta 2010 izdala knjigo o mo?nosti uvedbe UTDja v Sloveniji, v kateri je vi?ino zneska izra?unala na 300 evrov. Ne zato, ker bi ta znesek zadostoval za osnovno pre?ivetje, ampak zato, ker je to znesek, ki bi si ga Slovenija lahko privo??ila. Ker je UTD brezpogojen, namre? ne potrebuje vlog, odlo?b in kompleksnih ra?unanj upravi?enosti. Zaradi tega bi postal del dr?avnega aparata, ki se ukvarja z izra?unavanjem raznih socialnih transferjev, nepotreben. A argument ene izmed dr?avnih institucij je bil, da bo UTD ogrozil obstoje?a delovna mesta. Kar je do neke mere seveda res, a kako dolgo lahko tak argument dr?i vodo? A je res smiselno zavoljo navade vzdr?evati pre?ivet sistem in z njim pogojena delovna mesta, pa ?etudi so sama sebi namen? Danes smo veliko bolj produktivni, kot smo bili pol stoletja nazaj, v polovico kraj?em ?asu lahko opravimo enkrat ve? nalog. Ravno zato gre zagovor UTDja pogosto v?tric z zagovorom kraj?ega delovnega ?asa, o katerem je na konferenci govorila Margareta Steinr?cke. Kraj?i delovni ?as bi zmanj?al brezposelnost, v nekem segmentu pa seveda tudi zmanj?al pla?e, zato se na tem mestu dobro dopolnjuje z UTDjem.

Dr. Tanja Rener je na konferenci poudarila, da moramo UTD nujno misliti kot instrument svobode in ne zgolj kot instrument za re?evanje krize in rev??ine:

Izjava se nahaja v posnetku.

Dr. Tanja Rener nam je povedala ?e svoje mnenje o vi?ini zneska:

Izjava se nahaja v posnetku.

V zadnjih letih se je javna razprava o UTDju za?ela ?iriti. Leta 2013 se je na pobudo Avstrijca Klausa Samborja vzpostavila Evropska dr?avljanska pobuda za UTD. Cilj je bil zbrati milijon podpisov dr?avljanov ?lanic Evropske unije. Cilja ?al niso dosegli, nabralo se je okoli 285.000 podpisov, je pa kampanja vsekakor UTD z obrobja premaknila v prostor politi?nih debat in povezala aktiviste. Kot pravi Klaus Sambor:

Izjava se nahaja v posnetku.

Na podlagi Evropske dr?avljanske pobude je tako nastalo Evropsko zdru?enje za UTD, znotraj katerega so aktivisti stkali pomembno in trdno mre?o organizacij in posameznikov iz petindvajsetih dr?av Evropske unije, ki sistemati?no deluje na osve??anju javnosti, opozarjanju na dobre dru?bene posledice v primeru uvedbe UTDja ter na pripoznanju UTDja kot univerzalne ?lovekove pravice. Koordinator Evropskega zdru?enja za UTD Stanislas Jourdan je o svojem delu povedal naslednje:

Izjava se nahaja v posnetku.

Konferenca je tako na eni strani odprla mo?nost, da so si ?lani Evropskega zdru?enja za UTD izmenjali najnovej?e izku?nje, sklenili ?ir?e iniciative in zastavili cilje za naprej, na drugi strani pa je ?ir?i publiki, ki je ni bilo malo, ?e nekoliko pribli?ala idejo in mo?nosti prakti?ne implementacije UTDja. Upamo, da si bo ideja s pomo?jo pritiskov kriti?ne javnosti kmalu utrla pot v resen diskurz in prakso ter pometla z rigidnim zavra?anjem institucij, ki jim status quo predstavlja cono udobja, iz katere ne ?elijo izstopiti.

Facebook Twitter Deli
0 comments