V soboto, 29. 6., so mariborske ulice prvič zasijale v barvah mavrice. Tako opevanemu vijol'čnemu mestu so rdečo, oranžno, rumeno, zeleno in modro priključila oblačila, dežniki, modni dodatki ter visoko dvignjeni transparenti in zastave prve Parade ponosa v štajerski prestolnici. Na Glavnem trgu se je zbralo, ter po Gosposki, Slovenski in Grajski ulici do Trga svobode ponosno sprehodilo nadpričakovanih 800 udeleženih.
Častno je Parado ponosa v Mariboru, ki jo je organiziral Mladinski kulturni center Maribor z ekipo prostovoljcev programa Maribor skozi rožnata očala ter v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free, podprl tudi mariborski župan, Saša Arsenovič. Podpora je prek njegovih, kljub kratkemu stažu pregovornih okornih retorik o ljubezni in različnosti segla do Britanskega sveta v Sloveniji, britanskega, ameriškega in francoskega veleposlaništva, pa tudi do Aleksandra Čeferina, predsednika evropske nogometne zveze. Slogan parade ''Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?'' - ali pa morda zgolj premierna izvedba ter javna naklonjenost v diskurzu, ki se je z akcijo pod Pohorjem odprl pet desetletij po stonewallskem začetku mavričnega, ponosnega plapolanja – je na marsikatero pročelje prominentnih mariborskih javnih in zasebnih stavb privabil barvni spekter v znak podpore.
A čeprav varnost prisotnih ni bila ogrožena bolj od priložnostno ne-vijoličnih, v črno odetih nekaj provokatorjev z bližnjih kavarniških teras, je zgolj ošvrk internetnih portalov dovolj, da se zavemo slike, ki ostaja izostrena in nastrojena proti določenim, ali pa vsem tipom drugačnosti.
Zakaj je parada pomembna, zakaj je pomembna mariborska, ter kakšne so širine in globine še vedno pereče problematike, odgovarja in predstavlja aktivist in transpolna oseba, Delor.
