Tema tokratne Polizike je pridobila na odmevnosti tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju. Na nivoju Slovenije je vprašanje demokratičnosti vlade in družbe temeljno politično vprašanje. No, vsaj takšen vtis se dobi ob spremljanju retorike opozicijskih strank in levjega deleža medijev, kamor spadajo tako največje medijske hiše kot samo-oklicani levi, a de facto sredinski mediji.
Polizika

Cesar je gol! Družbeno-politični cirkus za vas dekonstruirajo Špela, Andrej, Gregor in Rene.
Družbeno-kritični komentarji odražajo mnenja avtorjev, ne nujno uredništva v celoti.V tokratni Poliziki se bomo posvetili vprašanju dostojnega dela in pravičnega plačila za delo. Razlog za izbiro tematike je v veliki meri pragmatičen; ker je na področju teoretske produkcije in poskusih aktivizma s strani nevladnih organizacij koncept dostojnega dela prevladujoč. Razlike v artikulacijah koncepta, kot na primer "dostojne zaposlitve" namesto "dostojno delo", so pri tem brezpredmetne. Razloga za obravnavo pravičnega plačila za delo sta dva.
V tokratni Poliziki se bomo podrobneje posvetili pojmu fašizma, saj je tekom zadnjega leta bilo možno zaslediti opazen porast v rabi samega termina; pri tem seveda upoštevamo tudi njegovo rabo v besedni zvezi antifašizem. S povečano rabo izraza pa se pojavijo tudi spremembe v njegovi definiciji. Pri tem ne le, da fašizem ni izjema, ampak je eden izmed primerov, ki z razširjenostjo uporabe neredko izgubi na pomenu, večinoma zaradi poenostavitve same definicije termina. Ena izmed bolj problematičnih poenostavitev je tendenca, da se vsak neprijetni element kapitalizma označi za fašističnega.
Počasi, a vztrajno se približujemo marcu, s tem pa tudi prvi obletnici razglasitve epidemije koronavirusa. Takoj pa je treba še pripomniti, da sta v tem obdobju bila dva valova okužb, v obeh valovih pa je bil odziv tako vlade kot širše javnosti bistveno drugačen. Če v prvem valu specifike virusa še niso bile povsem jasne in je takrat še nova vlada zavzela pristop, da je pri zaustavitvi gospodarskih dejavnosti bolje uvesti strožje kot preblage preventivne ukrepe, pa sta v drugem valu povsem prevladala razredni značaj kapitalistične d nržave in neizmerna nesposobnost vladnih funkcionarjev.
V tokratni Poliziki ponujamo analizo in komentar na politično situacijo, ki zadeva nov predlog Ministrstva za kulturo. Ta predvideva spremembo zakonov na področju medijev.
V tokratni oddaji komentiramo dogajanje v Latinski Ameriki, ki jo je v preteklih tednih zajel val nemirov; kot aktualne primere navajamo Čile, Bolivijo in Kolumbijo. Že zelo grobi povzetek političnega dogajanja na celini pa bi bil nezadovoljivo pomanjkljiv, če ne bi omenili še Guaidojev poskus državnega udara v Venezueli iz začetka tekočega leta.
V tokratni oddaji se bomo posvetili vprašanju dela. Ustrezni, četudi nekoliko abstraktno postavljeni izhodiščni vprašanji sta, kakšen je smoter dela kot takega, posledično pa tudi vprašanje, kakšen odnos zavzeti do dela. Dela pa ne smemo obravnavati kot abstraktno kategorijo ali filozofsko vprašanje; vsakršen resen pristop do vprašanja dela mora nujno najprej obravnavati vprašanje delovnih oziroma produkcijskih odnosov.
Odgovorno potrošništvo, temo tokratne Polizike, smo že večkrat obrobno naslovili v preteklih oddajah, kjer smo tudi izpostavili nekatere izmed njegovih največjih pomanjkljivosti. Tako smo na primer pri vprašanju zadrug komentirali, da je njihovo preživetje vzporedno s kapitalistično produkcijo v nemali meri odvisno od volje potrošniške baze izbrati zanjo neugodno opcijo, da s tem podpre cilje ali projekte, ki jih smatra za pomembne; v tem primeru obstoj zadrug.
Tokrat bomo pod drobnogled vzeli politično-ekonomske vidike ekološkega vprašanja. Izbira teme nikakor ni naključna; vsakdo, ki je vsaj bežno spremljal politično dogajanje zadnjih mesecev, bo pritrdil. Tema se je namreč, milo rečeno, povzdignila v nebo. Opozarjanje na naglo bližajočo se ekološko katastrofo, časovno postavljeno med letoma 2030 in 2050, ni nič nenavadnega, isto pa velja tudi za pozive k takojšnjemu ukrepanju, kjer se vsaj kolikor toliko redno omenjajo tudi "sistemske spremembe".
Tudi tokratna Polizika je namenjena kritičnemu pregledu današnjega stanja na levici, a z manjšo spremembo glede na pretekle vnose. Slednji so vprašanje obravnavali na najširšem in splošnem nivoju, kot na primer vprašanje sektaštva ter definicijo levice iz razredne perspektive. Tokratna Polizika je nasprotno odziv na aktualno politično dogajanje. Ne, ni odziv na tako imenovano "debato stoletja" dveh "veleumov", ampak analiza diskurza levice, apliciranega na praktično vprašanje, ki zadeva razmerje med delom in kapitalom.