?e en obli? na rano

Letos je evropsko leto razvoja. Evropsko leto ne?esa (npr. razvoja, boja proti rev??ini in socialni izklju?enosti itd.) je cikli?en letni fenomen, ki znotraj EU pomeni, da naj bi se v letu 2015 o razvoju in razvojnem sodelovanju govorilo nekoliko ve? kot sicer, kar v slovenskem primeru pomeni nekoliko ve? kot ni?. Naj vas pomirim, razvoj in razvojno sodelovanje ter evropsko leto razvoja pri nas ne pomenita obiska trojke in uvajanja dodatnih var?evalnih ukrepov z namenom spodbujanja gospodarske rasti oz. razvoja. ?eprav s pogumnimi koraki stopamo po gr?ki razvojno-zadol?evalni poti, je Slovenija v svetu in doma ?e vedno razumljena kot dr?ava, ki v mednarodnem kontekstu pomaga razvijati se drugim. Sredstva, ki jih ima za to na razpolago so morda skromna, a vendar ? va?no je sodelovati in ne zmagati, mar ne?

Ker ?elim biti dober evropski dr?avljan, si ?tejem v dol?nost, da v duhu evropskega leta razvoja pojasnim, kaj razvojno sodelovanje sploh je. To je, kot se tudi za dobrega slovenskega dr?avljana spodobi, v skladu z drugim ciljem nacionalnega progama Evropskega leta za razvoj 2015 ? okrepiti zavedanje ?ir?e javnosti in spodbuditi h kriti?nemu razmi?ljanju o MRS. Kaj torej je razvojno sodelovanje?

?Mednarodno razvojno sodelovanje ali uradna razvojna pomo? je pomo?, ki jo dajejo razvite dr?ave v podporo gospodarskemu, dru?benemu in politi?nemu razvoju dr?av v razvoju. Dr?ave donatorice skladno z razvojnimi cilji tiso?letja in drugimi mednarodnimi zavezami prispevajo dele? bruto nacionalnega dohodka za enakopravnej?i in bolj uravnote?en svetovni razvoj. Razvojno sodelovanje je kot tako izraz solidarnosti in interesa razvitih dr?av. Posledice neenakopravnega in neuravnote?enega razvoja namre? ogro?ajo mir, stabilnost in varnost v svetu.?

Tako pravi uradna stran Ministrstva za zunanje zadeve. Izraz solidarnosti in interesa razvitih dr?av. Ta stavek je v originalu podkrepljen z mastnimi ?rkami. Solidarnost in interes. Ker resni?no dvomim, da je kdo ?e toliko naiven, da meni, da na politi?nem nivoju obstaja solidarnost brez interesa, predlagam, da zanemarimo prvo in se posvetimo drugemu ? torej interesu. Za kak?en interes razvitih (med katere se pri?teva tudi Slovenijo) torej gre? Razen ?e omenjenih gro?enj miru, stabilnosti in varnosti, ki se dojemajo kot gro?nje le kadar se dogajajo na evropskem predpra?niku, je tukaj ?e predvsem gospodarski in politi?no-ideolo?ki interes. Naj spomnim, gre za podporo gospodarskemu, dru?benemu in politi?nemu razvoju.

Sama zgodba o razvoju in razvitosti je zgrajena na predpostavkah enosmernega dru?benega napredka, ki preko znanih in vnaprej dolo?enih korakov vodi k prizadevanju za doseganje ?eljenega statusa razvitosti. S to zgodbo je nekaj te?av. Prvi?, predpostavlja, da je pot k blaginji samo ena, in da naj vse dr?ave oz. dru?be sledijo istemu idealu, drugi?, da gre za pot, ki predpostavlja nenehno vzpenjanje, in tretji?, da je na vrhu piramide prostora za vse. A sama ideja razvitosti nujno vklju?uje tudi svoje nasprotje. Nekdo je lahko dojet kot razvit, samo ?e nekdo drug to ni. Ob tem velja seveda omeniti, da je tehnolo?ki in gospodarski razvoj dana?njega v narekovajih ?razvitega sveta? omogo?en s strani 500 letne zgodovine kolonialnega in neokolonialnega izkori??anja t.i. manj razvitih.

Ker se to neprijetno dejstvo rado zamol?i, se kmalu vzpostavi varljiv ob?utek, da gre pri razvojnem sodelovanju za pomo?. Tako tudi pravi sama definicija: mednarodno razvojno sodelovanje = uradna razvojna pomo?. In ?eprav je slovenski finan?ni prispevek k temu dokaj skromen, zna?a vsotica, ki jo t.i. razvite dr?ave namenjajo za pomo? 130 mlrd $ letno. To ne zveni ve? kot drobi?ek, a ?e primerjamo ta znesek z 2000 milijardami, ki se po podatkih organizacije The Rules vsako ste?ejo iz t.i. dr?av v razvoju v obratno smer (preko obresti na posojila, ki so bila prepla?ana, preko cenovnih in dav?nih manipulacij znotraj korporacij ter trgovinskih pravil) se pravzaprav izka?e za bla?ev ?egen.

Tako izgleda torej finan?ni vidik razvojnega sodelovanja ? voja?ke intervencije, klientelizem, podkupovanje, vzpostavljanje marionetnih vlad ter hegemonskih izobra?evalnih, zdravstvenih in preskrbnih sistemov v obliki t.i. strukturnega prilagajanja bomo danes presko?ili. ?e se naj manj razvite zgledujejo po razvitih, se nam torej neizbe?no postavlja naslednje vpra?anje: koga naj izkori??ajo izkori??ani, da se bodo lahko hitreje razvili v izkori??evalce? In ? ali si dana?nji izkori??evalci to v resnici ?elijo? Si razvite dr?ave v resnici ?elijo svet uravnote?enega in enakopravnega razvoja (?emur bi naj bilo namenjeno razvojno sodelovanje) ali pa to predstavlja njihov smrtni strah? Se bodo benevolentno odrekle svoje mo?i in privilegijev za dobro vseh? Mo?i in privilegijev, ki jih pod ?ametno tan?ico pravil, predpisov, pogodb in sporazumov, vzdr?uje pol tiso?letja dolga zgodovina zatiranja in izkori??anja. Mar ni la?je ? ker smo pa? tako dobrega srca, v svet poslati sporo?ilo, da razumemo trpljenje izkori??anih, da so?ustvujemo z njimi in da jim bomo pomagali, kolikor le moremo.

Pred 30 leti so Bob Geldof in dru??ina zbrana v prvem Band Aidu (ne pozabimo, da izraz v prevodu pomeni obli?) poslali v svet sporo?ilo so?utja, skrbi in dobrodelnosti ter s tem za ve? kot ?etrt stoletja onemogo?ili kakr?nokoli poglobljeno razumevanje kompleksnosti in sokrivde v razvojnem kontekstu. Pred par dnevi smo tudi v Sloveniji do?akali svoj Slove'n'aid, ki je objavil pesem En svet - uradno pesem, namenjeno promociji mednarodnega razvojnega sodelovanja. V ta namen je Ministrstvo za zunanje zadeve vzpostavilo tudi spletno stran skupine na Facebooku, kjer lahko med serijo ?estitk in pohval preberemo tudi slede?e ? citiram:

?Drzna, divja, temperamentna, seksapilna, simpati?na, eksplozivna, energi?na in samozavestna! Alya, ki se z glasbo ukvarja ?e od malega, se je ?ir?i publiki prvi? predstavila leta 2001 na festivalu Radia Hit s pesmijo "Mr. Po?elenja".

ter da je Katja Koren ? citiram: ?ena najbolj iskanih spremljevalnih pevk v Sloveniji, ki je med drugim ?e trikrat spremljala slovenske predstavnike na evrovizijskem odru. Uspe?na je tudi kot solo vokalistka in je pred leti izdala svoj album "Ve?, kaj mislim?".

Ne vem, kaj misli Katja, in tudi ne vem, kaj naj si mislim o omenjeni pesmi, oz. spremljajo?i kampanji. Med poplavo fotografij s snemanja in objavami, ki so o?itno namenjene predvsem in izklju?no samopromociji sodelujo?ih, je sporo?ilo pesmi, ki pravi: Ne zatiskaj si o?i! tako na ?alost povsem prezrto. Navdu?enje nad formo in nad samim seboj, nad tem, kako dobro promoviramo, brez da bi se vpra?ali o tem, kaj sploh promoviramo, tako povsem onemogo?i kakr?enkoli vpogled v vsebino, kar je za 'razvito', narcisti?no, vase zagledano dru?bo sicer prav dolgo?asno zna?ilno.

Raje se ukvarjamo s tem, kako dobro izgledamo in se po?utimo, ?e pomagamo drugim, ki trpijo, kot pa da bi razmislili o tem, kaj smo storili in kaj ?e naprej po?nemo, da je danes toliko trpljenja. Kako je na? sam obstoj lahko katastrofa za nekoga drugega. Da lahko ?e naprej izgledamo dobro in nedol?no ter dajemo vtis, da smo lahko zgled za druge, moramo najprej in v temelju zanikati na?o sokrivdo in vpletenost v razmerja, zaradi kateri toliko ljudi sploh potrebuje pomo?. 

Torej: pomo? ? da, sprememba zgodovinskih razmerij mo?i: ne. Si predstavljate, kako bi bilo, da ste su?enj, kateremu gospodar vsak dan odre?e listi? mesa s telesa, ker ne more brez svojega ve?ernega carpaccia, hkrati pa mu redno prina?a sve?o hrano, ?isti rane in menja obkladke? Tak?na je manj glamurozna podoba razvojnega sodelovanja. A to seveda ni uradna zgodba. Uradna zgodba je, da nam je mar, da razumemo in da so?ustvujemo. In pri vsem tem je najbolj bizarno, da je vse to verjetno tudi popolnoma res.

A nespo?tljivo in naivno je pri?akovati, da bodo vsa na?a skrb, razumevanje in so?ustvovanje karkoli spremenili. Ne bodo, ker gre za skrb, razumevanje in so?ustvovanje odvisnikov, ki niso v stanju, da bi poskrbeli niti zase, kaj ?ele za druge. Privilegiranih odvisnikov, ki za svoj obstoj nujno potrebujemo svoj redni fiks v obliki podcenjenih dobrin in storitev, ki jih omogo?ata podcenjena in izkori??ana delovna sile ter posiljena narava nekje na temni strani planeta, da smo mi tukaj ?e naprej lahko zadeti kot mambe. In d?ankija zanima v resnici samo njegov naslednji ?us, pri ?emer pozablja na to, da z njim od vseh morda ?e najbolj ?koduje pravzaprav samemu sebi?

Facebook Twitter Deli
0 comments