Ej vi, protestniki, zakaj ni?esar ne re?ite?

Dobro leto dni je minilo od zadnjega ve?jega vala protestov, ki so po silovitih za?etkih v Mariboru zajeli vso Slovenijo. Podoben scenarij se sedaj odvija v Bosni in Hercegovini, in podobni, kot so bili odzivi javnosti v Sloveniji, so sedaj odzivi v Bosni. Le malokdo oporeka upravi?enosti protestov, saj sta socialna stiska in demokrati?ni deficit v dr?avi ve? kot o?itna. Protestniki so torej na ulicah z razlogom, upravi?eno. Oni vedo in mi vemo proti ?emu se borijo ? proti korupciji, proti izkori??anju, proti neenakosti, proti bednemu ?ivotarjenju, proti razslojevanju, manipulaciji, zavajanju.

Prav zavajanje in manipulacija pa sta najbolj o?itni v javnem diskurzu o protestih in protestnikih, ki ga ne vodijo samo predstavniki oblasti in servilnih medijev, temve? je tako globoko ukoreninjen v splo?nem javnem mnenju, da mu podlegajo celo do neke mere kriti?ni posamezniki. Torej tisti, za katere bi lahko rekli, da sicer na?eloma podpirajo protestnike, a se v anga?iranem delovanju ne prepoznajo. ?e bi ta diskurz o protestih ?eleli povzeti z eno samo besedo, bi mu rekli kar: brezizhodnost. Ni re?itve. Mamica Thatcherjeva bi bila ponosna na svoja detetca. Ne samo v Britaniji v osemdesetih, tudi Bosni in Sloveniji globoko v 21. stoletju ?e kar ni alternative, ni re?itve, pa nema spasa, tako je?

In, ker da protestniki nimajo re?itev, bo po za?etnem bumu tako ali tako vse razvodenelo v ni?. Kot je tudi Sloveniji, kjer ve?inski mediji nikakor ne uspejo opaziti porajajo?ih se civilnih gibanj, ki so vzcvetela po valu protestov, ker jih baje nikjer ni. No saj, tudi konji nosijo pla?nice, da te?ejo ravno?

?Nam je preprosto ?e predolgo slabo,? se je v intervjuju za val 202 pridu?ala novinarka iz Sarajeva in s tem slikovito povzela stanje duha v dru?bi. Povedano druga?e, privadili smo se na jadikovanje in obup, na brezizhodnost. Ne ?elim omalova?evati resnosti situacije in povsem razumem razloge, iz katerih ljudje zapademo v brezup. A v breznu brezupa res ni prostora za re?itve, in kjer ni prostora za re?itve, tam jih pa? ni, mar ne?

Problem omenjenih protestov ni v tem, da protestniki v resnici ne bi imeli re?itev. Problem je predvsem v trditvi, da protestniki nimajo re?itev. Ta trditev je sporna vsaj iz treh vidikov, ki so jih tvorci javnega mnenja o?itno povsem spregledali bodisi namerno bodisi iz intelektualne malomarnosti, lenobe, brezupa ali kakr?negakoli drugega razloga. Kaj so ti trije vidiki?

1. Ali protestniki imajo re?itve ali ne, je povsem brezpredmetno. Pomembno je, kako re?itve uresni?iti! ?igave so, ob tem sploh ni va?no. Lahko mi verjamete, da v dr?avi s skoraj 4 milijoni prebivalcev re?itev mrgoli, pa tudi ?e ima samo vsak stoti ?lovek samo enkrat v ?ivljenju eno samo dobro idejo. Ne se hecat, da ni re?itev. Jih je prej preve? kot premalo. Celo v Sloveniji, kjer nas je pol manj.

2. Naloga protestnikov ni, da producirajo re?itve, temve? da protestirajo proti obstoje?emu nevzdr?nemu stanju. To nalogo opravljajo odli?no.

3. Re?itve, in zlasti njihovo uresni?evanje, s pozitivnimi rezultati za vse prebivalke in prebivalce, so dol?ni producirati oblastniki, in ne protestniki. To je njihova naloga, za to so pla?ani. V dr?avi s tako absurdno pomno?enim upravnim aparatom, kot je Bosna, jih dobesedno mrgoli. Naj v svojem delovnem ?asu upravljajo z dr?avo in skupnim dobrim v korist vseh. Vzporednic s Slovenijo verjetno ni potrebno posebej izpostavljati. Saj je banalno, pa vendarle ?e enkrat: to je njihovo delo!

Protestniki protestirajo v svojem, vse pogosteje prisilno prostem ?asu, na svoje stro?ke. Kako si sploh kdo drzne jim nalo?iti ?e nalogo ukvarjanja z re?itvami??? Ljudje gredo na ulice in nastavijo svoje hrbte palicam in med tem, ko celijo modrice, naj ?e pi?ejo zakonske predloge in izvajajo nadzor nad njihovo strokovno implementacijo? To je tako smiselno, kot da bi lev vpra?al gazelo, med tem ko ji ?ve?i drobovje: Ti, gazelca, mmm, kak?no re?itev pa predlaga? za nastalo situacijo? A si naj dam protezo ven, da bo manj bolelo? Buci-bu-bu? A se matra?? Eh revica? Mljask, mljask?

Najla?je je pa? s prstom vedno pokazati na drugega. Ta u?inkoviti postopek delovanja je ponos vsakega spo?tovanja vrednega birokratskega aparat. Daje znane in napovedljive rezultate. Ampak podobno kot pred letom dni je tokrat prst v resnici ?e vedno uperjen v nas, v vse nas. Oz. kot prostodu?no pravi moj najljub?i bend iz Rijeke: nabijamo si s kurcem v ?elo.    

Facebook Twitter Deli