Sre?ko Kosovel: Ekstaza smrti
Vse je ekstaza, ekstaza smrti!
Zlati stolpovi zapadne Evrope,
kupole bele — (vse je ekstaza!) —
vse tone v ?go?em, rde?em morju;
sonce zahaja in v njem se opaja
tiso?krat mrtvi evropski ?lovek.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Lepa, o lepa bo smrt Evrope;
kakor razko?na kraljica v zlatu
legla bo v krsto temnih stoletij,
tiho bo umrla, kot bi zaprla
stara kraljica zlate o?i.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
A, iz oblaka ve?ernega (zadnjega
sla, ki oznanja Evropi ?e lu?!)
lije kri v moje trudno srce,
joj, in vode ni ve? v Evropi
in mi ljudje pijemo kri,
kri iz ve?ernih sladkih oblakov.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Komaj roj?n, ?e gori? v ognju ve?era,
vsa morja so rde?a, vsa morja
polna krvi, vsa jezera, in vode ni;
vode ni, da bi pral svojo krivdo,
da bi opral svoje srce ta ?lovek,
vode ni, da pogasil bi z njo
?ejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.
In vse je ve?er in jutra ne bo,
dokler ne umremo, ki nosimo
krivdo umiranja, dokler ne umremo
poslednji...
Joj, v to pokrajino, ?e v to zeleno,
rosno zeleno pokrajino, ?e v to,
sonce ve?erno, bo? zasijalo
s peko?imi ?arki? ?e v to?
Morje preplavlja zelene poljane,
morje ve?erne ?go?e krvi,
in re?itve ni in ni,
dokler ne padeva jaz in ti,
dokler ne pademo jaz in vsi,
dokler ne umremo pod te?o krvi.
Z zlatimi ?arki sijalo bo sonce
na nas, evropske mrli?e.
Opomba pod ?rto:
Ne?no umri tokrat kraljica,
dovoli, da ti s pepelom pogodb
mazilimo izpraznjeno telo.
To je zadnja prilo?nost za dostojanstvo kraljica,
Dvorni norec te svari, stresa kragulj?ke in cepeta,
Prile?niki pa ti ?epetajo tola?ilne besede.
Poslu?aj norca, kraljica,
Kajti na dvoru, kjer so vsi nori,
Je on glas razuma.
Umri ne?no kraljica, umri ne?no.
Ljubljena si.
