Ni ?e dolgo nazaj. Ne, res ne. Mogo?e je kak?nih dobrih ?est let od tega, ko smo s tovari?ijo vstopili v poslovni, podjetni?ko-kreativni, prostrani svet tiso?erih prilo?nosti in mo?nosti, seveda. Vstopili smo kot zelenci, danes pa ? huhu ? ?anjemo prav te zelence v mastnih koli?inah. Ti zelenci rastejo ko gobe po de?ju ali pa Marjanca pod UV lu?ko. Ne vemo od kod ti zelenci prihajajo, a prav briga nas. Vse se sli?i preprosto, a ne da? Ja, in tudi je tako. Ja, samo potrudit se je treba. Simpl ko pasulj, bi rekel kak starej?i gospod z brki. A ne poznate recepta?
Vas mika sli?ati na? gara?en recept oz. na?o zgodbo o uspehu, torej, kako nam je ? nam juncem ? uspelo? Vam mogo?e manjka en mau?k podjetni?kega entuziazma? Vas bolijo kolki, mi?ice in sklepi? Sklepamo, da ja. Morda vstajate z levjo ?apo in levjo grivo. Se po?utite osamljene? Ste na antidepresivih? Najbr? vam manjka navdiha in ?ivljenjske energije? Dopustite nam, da v vas vdahnemo sve?ino. Prepustite se, sprostite se in zadihajte z nami. Dopustite si u?iti se od najbolj?ih. Pripravite se na potovanje, kjer boste lahko za hip pokukali v svet kreativnih kreatorjev kreativne in inovativne kreativnosti same. Prisluhnite klicu razvoja in se nam pridru?ite v dobi pozitivnih misli. Prisluhnite torej Pravi ideji!
Za?eli smo skromno, kot cerkvene mi?i ? kot se za fante od fare Sv. Re?njega Telesa seveda spodobi. Ta na?a gara?na zgodba sicer ni taka prav?nja gara?na prilika, ki bi smrdela po plesni, stari elektroniki, kolutih kablovja, po lot cinu, lot kolbnah, po Job Stevesu in Bil Gaytes-u (bil gej oz. je/ni gej, hm?.?). Ta na?a zgodba smrdi bolj po dreku in po kmetiji. Ampak ni? zato. Ta zgodba je ? kakorkoli ?e obra?ate (bog obrne!) ? zgodba o uspehu in je celo ekolo?ka zgodba, je dru?beno odgovorna zgodba in ima multiplikativne u?inke na dru?bo. Ta zgodba o uspehu je celostna, je eti?no-moralna, je moralno-eti?na, je multi-ful-ti-funkcionalna in karseda trajnostno naravnana. Itak.
Nemara se spra?ujete kako smo pri?li do te celostne ideje in celostne grafi?ne podobe, ki jo vidite na platnu za menoj? Najbr? vas zanima, kako nas je le par tovari?ev uspelo mikro biznis start-up pretovoriti semkaj, na ta kup, iz katerega kupa smo danes nominirani za najbolj presti?no nagrado na podro?ju gospodarstva v de?eli Evrope? Vas zanima kako je vse nastalo? Vas zanima kako je nastalo na?e malo vesolje? Vas zanima dan na?ega stvarjenja? Vas zanima politika in filozofija na?ega podjetja?
Poslu?ajte pozorno, ker to ni lahka stvar in material za glodat! Sploh ta na?a kozmo-onto-lozofija je malenkost bolj zapletena. Poglejte, vsaka stvar rabi svoje stvarjenje in predvsem dan svojega stvarjenja. Tako mi pravimo. Tako kot veliki pok, ko je vse nastalo iz ni? in ko je posledi?no vse postalo eno ? torej vseeno ? ali pa npr. kot v matematiki, ko med seboj delimo dve ni?li in dobimo ena ? no, tako je bilo pri nas. Toda pazite, pri nas je to eno bilo mnogo bolj zeleno in skromno. To Eno ni imelo torej tak?nih astronomskih razse?nosti. Imelo pa je med drugim tudi gastronomske ter Vmesdanske razse?nosti, kot boste spoznali v nadaljevanju. Kako smo torej pri?li do Prave ideje?
Bil je pa? ?e en dan, s soncem obsijan ? mislim, da je bila gospodova nedelja ? pre?iveta na kmetijskem gospodarstvu Oprankovec. Bolje se sli?i Grunt Oprankovec. Ne vem zakaj, ampak kakorkoli ?e; prav tam ? tisto nedeljo ? Na Gruntu Oprankovcu, se nam je porodila Prava ideja. Nastala je iz ni? in ni? ve? kot ni?. Bila je pa? ena izmed tistih zelenih nedelj in splet okoli??in je nanesel, da je tovari? Marjan ?iton (po ?vabsko Hajzlberg) poleg Marjance s seboj tokrat pretovoril tudi tiste ?arfne pi?kotke. Po eni uri so nas ti pi?kotki za?eli ?e fajn peglati. Na? tovari? in?enir in mene?er, Vito U?inko, je to u?inkovitost in jakost pi?kotkov pravilno pojasnil s pojmom koncentracije snovi tetrahidrokanabinola.
Kot vidite so se glave za?ele odpirati. To je bil za?etek na?ega stvarjenja. Misli, ideje in kreativnost so bruhale iz nas. Kot tisti vulkan v ?ilu ali pa tisto viharjenje mo?ganov (brain-washing), ki je imelo ?e posebej u?inkovit u?inek v na?ih SWEET anal-liza-h[1] in kasnej?ih strategijah. Bilo je, kot da bi jedli sade? spoznanja, je kasneje pojasnil tovari? filozof File Zofi?. In prav je imel. Res je bilo tako. Hudi?a, prav gajstni in usodni so bili ti pi?koti, ko takole pomislim za nazaj.
Kakorkoli ?e, tisto no? se je ko?ara pi?kotov raztovorila v usta tovari?ev, kot bi rekel keks. Muzika je harala, sekunde so zamrznile, ?as je obstal in ravno ko so Perpli od?pilali svoj ?ajld in Tajm, nenadoma zasli?imo ?udne zvoke, ki so prihajali iz LCD TV zaslona. Popolna revolucija. Kot da bi na? Janez Jan?ar ? tako po anal-logiji ? vstopil v dana?njo Zadru?no Levinjo (ZL), ki se bori za ? sam Marx (ne) ve za kaj. Kakorkoli ?e, politi?no kurbarijo na stran ? bilo je tako, kot da bi ?as ponovno za?el te?i. Kot bi mignil je tukaj bil ponedeljek in tega smo se zavedali br? ko smo zasli?ali zvoke oddaje Dobro Jutro. Ja, bil je ?e ponedeljek in s ponedeljkom nam slabe misli ?e vedno odganja oddaja Dobro jutro. Pohvale vredno.
?Jesos Kristos, kak se tota baba dere!? je rekel tovari? Marjan ?iton, ko je zasli?al Marijo Mravljin?ar starim gospem kri?e?e, in na na?in, kot da so te gospe slaboumne, razlagati o zdravi prehrani. ?Pa kri?ane gate, saj pa nismo vsi gluhi, Marija!? se je nadalje razburjal tja v prazno, v LCD TV zaslon. Tovari? File Zofi? se je raje umaknil ? sam bog ve kam. Preostala tovari?ija pa je sledila programu Dobro jutro, ki nam je ? medtem ko na?ega filozofa ni bilo od nikoder ? predstavil prispevek o moralno-neeti?nem in eti?no-nemoralnim pitanju in prireji gosi za gosjo jetrno pa?teto. Okrutno. Kdo pri ?ivem bogu je sposoben tak?ne okrutne dejavnosti? Prav vsi (tudi goske) ? moram priznati ? smo imeli rosnate o?i, ?eprav prav vsak od nas ?e kako rad zma?e kak?no Gavrilovi?ko ali pa Kekca. ?Tista teko?a, ko jo pusti? ?majsat na soncu, ?e pa je najtabolj?a,? je nekdo tako v nare?ju pripomnil.
In glej ga zlomka; ravno med na?im moralno-eti?nim, eti?no moralnim ter gastronomskim moraliziranjem o okrutnosti do ?ivali in hkratni okusnosti njihovega mesa, se je izza vogala pritovaril na? tovari? filozof File Zofi?. Vrnil se je. In kaj je dr?al v rokah? Uganite. A vam ne gre? V rokah je dr?al neko staro, pra?no listino, na kateri je pisalo, da so predniki na Gruntu Oprankovcu pridelovali prav gosjo pa?teto. To je bilo neverjetno. Kako pojasniti ta prispevek o goskah na TV in kako pojasniti to starinsko listino o gosjih poslovnih podvigih, ki ji je na?el na? tovari? filozof? Kak?no naklju?je. Mi o volku, volk iz gozda. Bojda so ti Oprankov?ki proto-podjetniki in proto-poslovne?i konec 19. in v za?etku 20. stoletja imeli kar 12% tr?ni dele? v Avstro-ogrski ?ivilsko predelovalni industriji gosjih jetrnih pa?tet. Vse gosjo-pa?tetne podvige in uspehe Oprankov?kih proto-poslovne?ev pa je uni?il ravno Gavrilovi? Princip. Preklet komunist. Mu je morebiti smrdela konkurenca, je to naredil iz principa ali pa je bil morda le glup Bosanac? Kak?no naklju?je, kak?ne odprte mo?nosti za premislek!
Sami se nismo morali na?uditi tem naklju?jem in padli smo v prav zanimivo debato. Ni bilo klju?a, ki bi odklenil to uganko o pitanih goseh na LCD TV zaslonu in na na?i strani. To ve? ne more biti naklju?je, smo trdili vsi v eno. Je bila kriva trava, so bili krivi pi?kotki?
Toda to ?e ni bilo vse! Po prispevku o goskah so sledili Vmes Danini intervjuji. Da bi bila stvar ?e bolj ?udna, je tudi Vmes Dana Mlakar svojega gosta ? bojda je bil neki Guru-man, kar pravijo da ni isto kot gurman ? za?ela z njenim kadilskim glasom spra?evati o naklju?jih in sicer, ?e on verjame v njih. Res je, zadeva je bila precej ?udna. Kot da bi nas Vmes Dana Mlakar na nek na?in ?utila.
Tovari? filozof File Zofi? je ta splet nenavadnih dogodkov te no?i prav dobro povzel v slednjih besedah. Navajam: ?Upam si trditi, da smo ravnokar do?iveli naklju?je v naklju?ju, a najbolj logi?en in najbolj splo?en argument za obrazlo?itev teh nenavadnih dogodkov te no?i in tistega dobrega jutra z Vmes Dano Mlakar, bi bil ta, da smo postali Eno z Vsem v neki drugi dimenziji zaznavanja. Res je, da nimamo eksplicitnih dokazov, ali je tudi Vmes Dana v tistem trenutku ?utila na?o prisotnost, a ravno zato bi ? kot zvest eksperimentalno-materialisti?no-empiristi?en filozof ? predlagal, da se povabimo v njeno novo oddajo in jo o tem povpra?amo.
In res smo se povabili. Povabili smo se v njeno oddajo. Naj samo re?em, da je na?e sodelovanje bilo in je ?e zmeraj plodno. Vmes Dana mlakar je danes vodja oddelka za propagando v na?em podjetju, kar ona raje poimenuje kot nek PR oz. slu?bo, ki skrbi za javno podobo podjetja. Ne vem zakaj, ampak stara maca bo ?e vedela kam pes taco moli. Z njeno ostrino misli smo prav tako uspeli izpiliti na?o filozofijo podjetja, tako da danes kar v 4% prodajamo povsem naravno in eti?no gosjo pa?teto po najvi?jih etolo?kih standardih na ta na?in, da goskam umetno spodbujamo tek z mati?nim mle?kom in sladkorjem. Prav tako finan?na sredstva skrbno vlagamo v umetno selekcijo, torej v razplod tistih debelih gosi, da bodo torej goske po naravi rade veliko ve? jedle.
Bojim se, da se je na? ?as iztekel, dragi moji, in naj bo to tudi dovolj. Malo denarja, malo muzike. Seveda lahko ve? informacij dobite od na?ih osebnih svetovalcev. Prijave zbiramo na prodaja@eticna-gosja-pasteta.si. Nima? kaj, ?as je denar, in ?e danes moram ujeti letalo do Bruslja, kjer se bova z ministrantom za Kmetijstvo Dejanim ?idanom, pridru?ila delegaciji EU za metijstvo in razkroj pode?elja v pogajanjih z ZDA o mednarodnem trgovinskem sporazumu TTIP. Obeti so prav veliki, prihodnost je pred nami. Hvala lepa torej za va?o pozornost in veliko poslovnih uspehov vam ?elim.
[1] Ta anal-liza je patentirana in vam je ne morem v detajlih izdati. Lahko samo namignem, da smo po temeljitemu razmisleku opportunities zamenjali z education, h temu pa dodali ?e emancipation. Za ve? informacij se seveda lahko obrnete na nas, in sicer na prodaja@eti?na-gosja-pa?teta.si
