Prej?nji teden je v Sredozemskem morju potonila ladjica z ve? kot 800 ljudmi na krovi, ki so se odpravili na negotovo in nevarno pot iz Libije v Evropo. ?tevilka je visoka, primer pa vse prej kot osamljen. Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da bi lahko do konca tega leta v Sredozemlju utonilo ve? kot 30.000 ljudi. Evropska unija je ob tem baje zgro?ena in se je sestala, da nemudoma ukrene vse, da se to ne bi zgodilo, saj gre za humanitarno katastrofo, pred katero si ve? ne moremo zatiskati o?i. Tako vsaj italijanski premier Renzi.
Odzivi drugih evropskih voditeljev so zanimiva me?anica humanitarne retorike, vzpostavljanja u?inkovitih sredstev vra?anja beguncev v t.i. varne predele Afrike ter pozivov k stabilizaciji Libije, ker da tam ti?i jedro vsega problema. Morda res. Zanimivo, da je to omenil francoski predsednik Hollande, torej predstavnik dr?ave, ki je iz zraka in varne razdalje skupaj z ZDA uni?ila to dr?avo ter nosi neposredno odgovornost za sto tiso?e prisilnih migrantov, ki so morali zapustiti svoje domove, medtem ko sta galski petelin in ameri?ki orel na njih trosila svoja smrtonosna zlata jajca.
Popolno zanikanje kakr?nekoli odgovornosti za nastalo situacijo je mo? razbrati tudi iz intervjuja s francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom. Na vpra?anje kdo nosi odgovornost za situacijo v Libiji, je odgovoril, da je bilo posredovanje upravi?eno, da je bil problem le v tem, ker ni bilo izpeljano do konca. Torej poskus popolne podreditve ni uspel. In ker ni uspel, je sedaj na mizi predlog, kako bi z nadaljnjim uni?evanjem odpravili posledice uni?evanja. Fabius se namre? zavzema za predlog, po katerem naj bi ?e na obalah Libije uni?evali ladje in ?olne, ki bi jih lahko uporabljali za prevoz migrantov. Lepo ? dajmo barke naluknjat ?e na obali, da nam ne bodo tonile pred televizijskimi kamerami in zgro?enimi o?mi tisti, ki ?e premorejo iskrico ?love?nosti.
?e pogledamo 10 urgentnih ukrepov, ki je EU sprejela, da bi zajezila tok migracij, ni med njimi niti enega, ki bi kakorkoli nakazoval na to, da se je EU pripravljena soo?iti z izvorom problema migracij. Zakaj vsi ti ljudje prihajajo sem? To nas seveda ne zanima, zanima nas krepitev ?e obstoje?ega sistema nadzora, uni?evanje ladij ?e na sami obali, vzpostavitev novega programa za hitro vra?anje ter zagotavljanje odvzema prstnih odtisov vseh migrantov (sicK!). Da je jemanje odtisov nujnega pomena za re?evanje ljudi, ki se utapljajo, je verjetno evidentno samo evropskim voditeljem, ker nih?e razen njih verjetno ne premore tiste posebne vrste intelekta, ki je sposobna vzpostaviti to povezavo. Priznam, jaz je ne najdem.
In ?e ne?esa drugega ne najdem. Ne najdem nobenega dokaza, da bi homo europeensis modernus in njegovi razsevki po svetu bili kakorkoli sposobni vsaj trohice zgodovinskega spomina in spoprijemanja z zanikanjem temnih plati svoje zgodovine. Pri tem je najbolj absurdno pravzaprav to, da nekdanji Afri?ani me?ejo iz Evrope dana?nje Afri?ane. Od kot za vraga pa mislimo, da smo Evropejci pri?li? Iz Afrike seveda. Prvi veliki zgodovinski migranti so bili tisti ljudje, ki so preko Bli?njega vzhoda vdrli v evropski prostor, ki pa ?e tedaj ni bil prazen. Prvi val homo sapiensov je zradiral neandertalce, ki so prej ?iveli v Evropi. Evropa je bila ustanovljena s tem prvim prelivanjem krvi, ki datira nazaj desettiso?letja, in ki se samo ponavlja in ponavlja in ponavlja.
Ta konstantni genocid nad vsem tujim dobi nove razse?nosti vsaki?, ko so pojavi kak nov imperij. Ni naklju?je, da je imela operacija Mare Nostrum, s katero je EU posku?ala zaustaviti tok migracij, ime po starorimskem razumevanju Sredozemlja. Mare Nostrum ? na?e morje. Latin??ina je sploh zelo koristna pri razmejevanju odnosov med nami in njimi, kdorkoli ?e tisti drugi pa? so.
Avstralija je bila tako ob prihodu belih priseljencev poimenovana za terro nullius, nikogar?njo zemljo, pa ?eprav je tam ?ivela mno?ica prvotnih prebivalcev, ki pa so bili za priseljence toliko manjvredni, tako da so jih dobesedno izbrisali iz registra. Tako simboli?no, kakor tudi fizi?no. In v resni?no perverzni igri usode, se danes prav Avstralija ponuja kot tista dr?ava, po kateri naj bi se EU zgledovala glede svoje migrantske politike. Avstralska vlada je pripravila obse?no proti-migrantsko akcijo pod sloganom: You will not make Australia your home! V Avstraliji si ne boste ustvarili doma! Kako ironi?no in hkrati grozljivo, da ta poziv prihaja od potomcev ljudi, ki so ?e pred tremi ali ?tirimi generacijami ?iveli na povsem drugem koncu planeta.
Ob zadnjih dogodkih je avstralski premier Abbott ponudil izku?nje svoje vlade na razpolago Evropski Uniji, ?e bi se ?eleli nau?iti, kako se stre?e stvarem in poskrbi, da tisti razcapanci iz drugih delov sveta, katerih kri pijemo ?e stoletja ne bodo motili na?ega varnega, doma?ega, urbanega in populacijsko prefiltriranega tiho?itja. Profesorica prava Irene Watson pravi, da je zakonodaja, ki omogo?a vsa ta razmejevanje, zakonodaja, ki temelji na ideji suverenosti dr?ave in suverenosti posameznika, in ki zanika obstoj kakr?negakoli zakona pred zakonom dr?ave.
A ?tevilna staroselska ljudstva ? ne zgolj avstralska zagovarjajo prvinskost obstaja zakona zemlje. Zakona, ki je vpisan v zemljo in v vsa bitja, ki jo naseljujejo. Zakona, ki govori o povezanosti vsega ?ivljenja, o vezi, katere ni mo? razdreti. V tak?nem razumevanju sveta in bivanja je razmejitev med njimi in nami povsem brezpredmetna in je le posledica umetno ustvarjenih delitev. Delitev, ki omogo?ajo izkori??anje in podrejanje. In strah pred drugim tako postane prvenstveno strah pred samim seboj, pred svojimi lastnimi mislimi, dejanji in lastno zgodovino.
?e pomislimo, kaj vse smo evropski ljudje po?eli, ko smo pri?eli naseljevati ozemlja v Ju?ni in Severni Ameriki, Avstraliji in drugod, potem ni ?udno, da je Evropo strah, da se utegne tudi tukaj zgoditi kaj podobnega. Vse ostale zavedno ali nezavedno pa? merimo z lastnim vatlom. Le sposobnost priznavanja lastne odgovornosti za nastalo stanje lahko omogo?i vsem, nenazadnje tudi Evropi, sploh kakr?nokoli prihodnost. Zanikanje zgodovine in depolitizirano razlaganje trenutne situacije vodi zgolj in edino v vi?anje zidov in nove vojne. Suverenost onemogo?a povezovanje in nas zapira pred svetom in seboj. ?e ho?emo pre?iveti in ponovno postati to, kar smo ? nelo?ljivo prepleten del ?ivljenja tega planeta, potem je le nemogo?i trenutek soo?enja ta, ki lahko spremeni tok zgodovine. Sicer pa repetitio est mater studiorum!
