V nedeljski delovni lenobnosti sem z namenom pisanja pri?ujo?ega prispevka ?elela ubrati bli?njico. Izhajala sem iz prepri?anja, da bo pisarija, s katero sem se ob?asno in predvsem v mislih mu?ila ?e nekaj dni prej, nekako sama od sebe stekla, ?e bom obnovila povr?no znanje o zgodovini delavskih bojev, ki so se manifestirali v obliki zavrnitev dela. Izhodi??e prispevka, ki je bilo v mislih ?e nekako dolo?eno, sem namre? po vsej sili ?elela zvezati z nekim drugim na?rtovanim premislekom, ki se mi po mislih iz ve? razlogov mota ravno tako ?e od prej. Namre?: s premislekom o specifi?nem tipu kvaziupora, ki bi ga lahko na hitro opredelila kot upor preko samoeksploatacije ali upor kot samoeksploatacijo. Seveda v nobenem primeru ne gre za nekak?en tip upora, ki bi bil zvezan s kak?nimi koli posamezniku ali skupini teh imanentnimi ?kvalitativnimi? specifikami delovanja. Ne gre skratka za tip upora, ki bi ga recimo bolj ali manj namerno prakticirali mazohisti, avtodestruktivne?i in podobni. V mislih sem imela bolj upor, ki reagira na sistemsko, strukturno ali s slednjim bolj neposredno zvezano onemogo?anje delovanja. In to tako, da produkcijske nezmo?nosti, recimo v obliki umanjkanja produkcijskih sredstev, na povsem specifi?en na?in simbolno eliminira. Seveda z namenom, da lahko to na?eloma onemogo?eno delovanje po?ne ?e naprej.
?e si kot povr?na poznavalka ?e dovolim operirati z materialisti?no terminologijo v obliki razlikovanja med produkcijskimi in reprodukcijskimi sredstvi, je ena od mo?nosti eliminacije ne-obstoja produkcijskih sredstev, ki se kar sama ponuja, vsekakor ta, da se iz sfere produkcije enostavno prestavimo v sfero reprodukcije. Druga?e re?eno: da umanjkanje materialnih sredstev simbolno odpravimo tako, da delovne resurse enostavno poi??emo v neki drugi ?sferi?. Recimo na na?in nekak?nega samo-kreditiranja. Zadeva je seveda relativno lahko izvedljiva, kadar imamo opraviti z domevno specifi?nim tipom dela oziroma delavca. Recimo, kadar imamo opraviti z intelektualnim delom, v okvir katerega je mogo?e umestiti tudi delo v kulturi. ?e morda najprimernej?e pa je tovrstnega delavca opremiti z bolj modno terminologijo: kreativni delavec.
V tej navezavi se je mogo?e nasloniti na prve konceptualizacije tako imenovanega kreativnega razreda, ki vzniknejo od druge polovice 90-tih. Richard Florida je recimo v opredeljevanju kreativnega razreda dru?bo razdelil na kreativni, delavski, storitveni in kme?ki razred. Pri tem je kreativnemu razredu pripisal potencial revolucionalizacije obstoje?e dru?bene organizacije, togih hierarhi?nih struktur ter sploh doprinos k spodbudi vsesplo?ne kreativnosti. Kreativni delavci bi po Floridi naj ustvarjali skorajda ex nihilo, za delo namre? naj ne bi potrebovali prakti?no nikakr?nih posebnih delovnih orodij ali predmetov. Kot taki pa so seveda kreativni delavci zelo voljni objekt permanentnim pritiskom k ve?anju storilnosti in hkratnem zni?evanju stro?kov dela, ki ? v skladu s hegemono koncepcijo pozicije in vloge posameznika v dru?bi ? potiskajo v smer prakse samomened?iranja. Koncepcije posameznika kot podjetnika samega sebe in sploh k ?e omenjeni samoeksploataciji.
In ?e se znova vrnem na lenobno iskanje bli?nice za najdbo vira, ki bi naj sprostili pisni klin?, postopoma, preko ovinka pa kon?no na to, o ?imer sem pravzaprav ?elela nekaj re?i. V iskanju alternative brskanju po lastni digitalni knji?nici, sem tako v spletni brskalnik vpisala 'refusal of work'. Ker sem ?elela ? znova iz ?iste zvestobe omenjeni delovni etiki ? po hitrem postopku zmanj?ati ?tevilo zadetkov, sem nato poskusila ?e s sloven??ino. V prvem primeru se mi je razkrila bogata zgodovina, ki sega vse od gr?kih cinikov, relacije dela in su?enjstva, ki jo je tematiziral ?e Cicero, preko industrijske revolucije, marksizma, anarhizma do ? kon?no: situacionisti?ne internacionale, avtonomizma in italijanskih delavskih bojev iz 60-tih in 70-tih. V teh zadnjih okvirih se recimo konstituira tudi operaisti?na ?lo?ina postmarksizma? z Negrijem, Trontijem in Virnom na ?elu. Ki je ? momogrede ? najverjetneje ena klju?nih interpretov aktualnih produkcijskih specifik, katere bi naj zaznamoval tako imenovani postfordisti?ni, tudi biopoliti?ni tip produkcije. Glede zaposlitvenih modelov pa predvsem fleksibilizirani, prekarni tip zaposlitve.
Spletni izpljunki besedne zveze 'zavrnitev dela', je za razliko od tega privedel zgolj do neznosnega sedanjika v obliki kupa podatkov glede zakonskih dol?nosti - in foruma?kih taktik njihovega izogiba - formalno brezposelnih, skratka prijavljenih na Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Vsekakor pomenljivo.
Ker se te dni - bodisi zaradi vro?inskega vala ali specifi?nih okoli??in in nedavnih dogodkov ? znova veliko govori o relaciji dela, lenobe in dolga, je nedvomno smiselno nekaj te retorike aplicirati tudi na nedavno akcijo lokalnih kulturnih delavcev. Namre?: na eni strani 12-urno nedeljsko zaprtje Koro?ke ceste in njeno zapolnitev s kulturnimi vsebinami, ter nekaj ve? kot 12-minutnim ... recimo temu delovnim protestom ob koncu delovnika. Nedeljska 12-urna izpraznitev in kulturni?ka zapolnitev Koro?ke, je namre? tik pred odprtjem ulice za promet, rezultirala v akcijo sodelujo?ih in simpatizerjev, ki so skupaj za kratek ?as z lastnimi telesi ?e naprej protestno onemogo?ili promet.
Sama relacija dela, lenobe in dolga se kaj hitro izka?e za nezadostno. Naravnost namre? bode v o?i nek manko. V tem konkretnem primeru: manko pozicije, ki budno ali pa? indiferentno spremlja celotno delovno aktivnost ? izostanek lenobe. Manko pozicije, ki jo v ?ekonomiji dolga? recimo zavzema dol?nik. Skratka, neko simbolno ali realno pozicijo oblasti, ki jo v celotnem delovnem procesu naslavljamo. In to, kaj pravzaprav sporo?amo temu ?etrtemu ?lenu omenjene relacije s svojo dejavnostjo, je mogo?e rekonstruirati, ?e celoten konkretni dogodek nekoliko kontekstualiziramo.
Nedeljsko 12-urno zaprtje Koro?ke ceste na festivalskem vrhuncu - produkt sodelovanja Dru?tva HI?A! oziroma zdru?enja ?iva dvori??a, lokalnih kulturnih delavcev in Festivala Lent - je na eni strani nedvomno mogo?e povezati z oblikovanjem neformalnega kolegija mariborskih neodvisnih kulturnih producentov in samozaposlenih v kulturi (KNVO). Sam KNVO datira v obdobje, ko je v lokalno javnost pricurljala novica, da je Mestna ob?ina Maribor tik pred bankrotom, ter da bo prora?unske luknje krpala z razpolovitvijo sredstev za ne-zakonsko predpisane programe s podro?ja kulture, sociale in mladine decembra lansko leto. Njegova primarna agenda je relativno jasna, kljub temu, da gre za neformalno, oziroma neformalizirano zdru?bo zelo heterogene skupine posameznikov ter predstavnikov orgaizacij razli?nih nazorov in (politi?nih) preferenc. Osredoto?ena je predvsem na to, da vklju?evanje lokalnih kulturnih nevladnih organizacij in samozaposlenih v oblikovanje ob?inskih kulturnih politik in ukrepov na podro?ju kulture in ?ir?e, postane samoumevna praksa.
Na drugi strani pa je mogo?e akcijo zaprtja Koro?ke priklju?iti k pobudi o o?ivitvi Koro?ke starej?ega datuma. Po pozivu nekaterih kulturnikov zdru?enih v omenjeni neformalni kolegij, ki je bil letos objavljen v prilogi Nevladna sode?, pobuda namre? ne sega recimo v leto EPK, kot bi si lahko spontano mislili, temve? kar v leto 2003.
In ?e celo zadevo kon?no privedem do konca ter posku?am skrpati nek zasilni odgovor na nakazano vpra?anje 'kaj lokalni neodvisni kulturni delavci pravzaprav sporo?ajo 'oblasti' s svojim po?etjem?', odgovor pravzaprav ne zahteva prevelikega miselnega napora. Pod abstraktnim, vseob?im, neulovljivim pojmom oblasti, imam tukaj seveda v mislih neko povsem konkretno politi?no-birokratsko-izvr?no zdru?bo. Odgovor je tako mogo?e brez ve?jih interpretativnih kompetenc rekonstruirati kar iz dela omenjenega besedila, objavljenega v Nevladni iz prve polovice leta, ki ga v ta namen citiram:
"Maribor je na podro?ju umetnosti in kulture spregledal ?e veliko pobud in prilo?nosti, ki so vzniknile iz zanosa in strasti. /.../ Za v mestu delujo?e umetnike ter neodvisne kulturne producente, kreativne inkubatorje posejane po Koro?ki ulici in ?ir?e, se zdi ustanavljanje kooperative nujnost, s katero lahko pridobimo prostor za tr?enje, promocijo in distribucijo skupne ?blagovne znamke?. /.../
Zdru?evanje se nam, kot omenjeno, zdi smiselno zaradi mo?nosti vzpostavitve skupne blagovne znamke, s katero se lahko potencialno vklju?ujemo na fizi?ni in medmre?ni trg, predvsem pa v zavest me??anov, kot produktivno in trdno jedro v na?eti samopodobi lastne vrednosti. /.../ V pravno-formaliziranem zdru?evanju zato vidimo mo?nosti medresorskega povezovanja razli?nih umetni?kih podro?ij, uveljavljenja praks, deljenje infrastrukturnih in tehni?nih resursov, znanja, izku?enj, kot tudi same produkcije, isto?asno pa mo?nosti ?rpanja ob?inskemu prora?unu alternativnih finan?nih virov."
Medtem ko so ta in tudi sicer?nje pobude iniciative ?iva dvori??a nedvomno v?e?ne ? ravno pred dnevi so recimo objavili zahvalo za 5000-i Facebook lajk ? pa? niso najbolj strate?ko-inteligentne, celotna situacija pa je rahlo tragi-komi?na. Kulturni delavci, ki jih 'oblast', mimo reference katere nekako ne morejo, 'ne sli?i' ? ker si tak?no ignoranco pa? lahko privo??i ? in na katero se neprestano referirajo kot tisto, ki jih bojda onemogo?a, mislijo, da bodo sli?ani, ?e bodo pre?li od besed k dejanjem. Re?eno druga?e: namesto praznega govori?enja, modelodajanja in/ali prepri?evanja, enkrat spregovorili z dejanji. ?ele na tak na?in spregovorili prepri?ljivo, ter naposled dosegli, da so sli?ani. Tragi-komi?nost je seveda v tem, da v procesu demantirajo vsebino lastnega sporo?ila. Da na tak na?in vzporedno izvedejo ravno to, kar ?elijo na vsebinskem nivoju govora 'oblast' - svojega naslovnika - prepri?ati, da ne morejo zaradi nje same.
Vse te komunikacijske napore ob tem transformirajo v produkcijo kulturnih vsebin. Skratka vsebin, ki so ? glede na to, da je pa? ?e vsebina govora simbolizirana skozi jezik ? nekako dvakratno simbolizirane. ?e se fokusiram izklju?no na relacijo kulturni delavci-oblast in skratka celotno komunikacijsko situacijo posku?am prevesti v en stavek: namesto performativa, samoeksploatacijsko vrtenje v prazno.
Kaja Kraner
