Dobri stari in po malem ?e pozabljeni Althusser je ?olo uvrstil med najpomembnej?e ideolo?ke aparate dr?ave. Pri tem ne gre za to, da bi u?itelji u?encem pri polni zavesti in povsem namerno polnili glavo s slavospevi o na?i prelestni domovini, o maratonskih dose?kih velikih drsalcev na na?em politi?nem drsali??u ali o tem, kako priden, prizadeven in klen narod da smo. ?eprav se gotovo kdaj pripeti tudi kaj tak?nega pa so to le majhni, obstranski dogodki. Glavni mehanizmi ideolo?kega prenosa so veliko bolj preprosti, ne zahtevajo nobenega napora od nikogar od udele?enih in se malone vzdr?ujejo in vzpostavljajo kar sami od sebe. Pravzaprav od nosilcev vzgojno-izobra?evalnega odnosa, torej predvsem u?iteljev in profesorjev, zahteva le to, da jim dol visi za delo, ki ga opravljajo.
Najve?je darilo, ki ga ?olniki lahko poklonijo na?i dr?avi oz. politi?ni eliti, ki ga vodi, je to, da se po?vi?gajo na svoj poklic in da se po?vi?gajo na vtis, ki ga bodo s svojo naveli?anostjo, malomarnostjo in brezbri?nostjo pustili na tiso?ih mladih, katerih interese, sposobnosti, ?elje in prisotnost v razredu bodo strokovno spregledali tekom svoje neizpolnjujo?e, nenavdihujo?e kariere.
Razen dru?ine je ?ola najpomembnej?e okolje, v katerem se mladi redno, iz dneva v dan sre?ujejo s pomembnimi odlo?itvami in odnosi mo?i, ki nanje vplivajo. Gotovo se skoraj vsak med nami spomni kak?nega psihopata, ki nam je grenil ?ivljenje v ?oli in se na vse na?ine trudil, da bi nam dokazal, kako nesposobni, nevedni in nemo?ni smo. Spomnim se profesorice, ki nam je v gimnaziji razlo?ila, da v ?oli nismo za to, da bi kaj mislili. ?al sem bolj trde glave pa sem ta dobronamerni nasvet, namesto da bi ga ponotranjil, raje potisnil nekam v mo?gansko smeti??e, kjer mu je mesto.
Vi?je kot gremo po izobrazbeni vertikali, bolj zadu?en postaja ?love?ki duh. Du?ita pa ga predvsem strah in ob?utek nemo?i. Du?i ga dejstvo, da pre?ivimo dobesedno leta in leta v ?olski klopi, kjer se informacije pretakajo le v eno smer in kjer se ne nau?imo tega, kako vplivati na kakovost izobrazbe, ki jo prejemamo. Za kakr?nokoli kritiko posameznikov za katedrom pa smo skoraj vedno kaznovani oz. smo za posledice prepu??eni na milost in nemilost tistih, proti katerim protestiramo. Upor in mi?ljenje z lastno glavo sta sankcionirana, ker ne ustrezata standardiziranemu kodeksu tega, kaj smemo vedeti in sporo?ati ter ?esa ne.
Najnovej?i film Abeceda Wernerja Wagenhoferja poudarja, da se osemindevetdeset odstotkov otrok rodi visoko nadarjenih. Po kon?anem ?olanju pa je tak?nih le ?e dva odstotka. Si lahko predstavljamo, kak?na represija je potrebna, da pridemo to tak?nih rezultatov? In kak?en bi bil u?inek, ?e bi bila slika obratna?
Za konec sem dol?an ?e pojasnilo: nikakor nisem mnenja, da so vsi ljudje, ki opravljajo u?iteljski poklic nesposobni ali neprimerni za to izjemno ob?utljivo in vse premalo spo?tovano delo. Nikakor ne, med njimi je tiso?e takih, ki to po?no s srcem in ki razumejo, kako pomembno delo opravljajo. Moj poklon gospe in gospodje. Veliko sem vas imel prilo?nost sre?ati. In hvala vam za ves trud, za ves talent in ves svobodni duh, ki ga niste uni?ili. Hvala vam za vsak gram.