Ni ga ?ez mir, Facebook in nas same

Letos smo obele?ili stoto obletnico prve svetovne vojne. Po vsej dr?avi so se zaradi tega vrstile ?tevilne prireditve, razstave, predavanja, izdajale so se knjige in ?e ne?teto stvari, ki jih je spro?il omenjeni jubilej. Vsi so trobili o toleranci in nas svarili pred ponovitvijo te svetovne morije in pridigali o morali, etiki in miru. Hkrati pa je ve?ina javnosti popolnoma indiferentno spremljala oboro?ene spopade (da ne bom rekla vojne, ker obstaja uradna razlika v definiciji in bi bila ?tevilka ob?utno manj?a), ki nam jih vsak dan servirajo mediji. Naj navedem le nekaj ?opaznih? konfliktov: spopadi Gaza-Izrael, vojna na vzhodu Ukrajine, konflikt v Libiji, upor RENAMA v Mozambiku, dr?avna vojna na jugu Sudana, upori v Iraku, Sirijska dr?avljanska vojna, spopadi na polotoku Sinaj ... Na tej to?ki se je potrebno vpra?ati, kak?na dru?ba smo postali, da kljub globalni informiranosti in divji hitrosti dostopa do vseh teh informacij ignoriramo dogajanje po svetu in isto?asno na kavi v lokalih flancamo o vrednotah, kako so te pomembne, in v na?em primeru, kako moramo paziti, da se kaj tak?nega kot 1. svetovna vojna ne bi ponovilo. Kak?na je na?a izrojena dru?ba? Kdo smo mi, njeni predstavniki?

 Dana?nji posamezniki so v veliki meri povezani oz. odvisni od celega spektra tehnolo?kih "opcij", ki jih ponuja vedno hitreje rasto?i trg. Zdi se, da so programi, kot so Apps, Twitter, Facebook, Instagram, Second life ? postali virtualne ekstenzije na?e identitete. ?e ve?, z nastankom raznoraznih virtualnih omre?ij se posamezniku ponuja mo?nost cenzuriranja lastne podobe. Prikazujemo slike, dogodke in interese, za katere ocenjujemo, da so najbolj primerni za prikaz na?e "idealne" identitete, na katerih smo upodobljeni kot najlep?i, najbolj?i, najpametnej?i, obo?evani ? Mo?nost vzpostavitve na?ega idealnega jaza, ki nam jo omogo?a virtualni svet, ima za posledico konstantno in vedno ve?jo potrebo po medmre?nem ekshibicionizmu. Prav to postavljanje z la?nim "profilom" pa nas nevede oddaljuje od nas samih in ?e pomembneje, do tak?ne mere nas oddaljuje od realnosti, da se prostovoljno odtujimo od svojega lastnega bistva.

Danes torej ?ivimo za dokumentacijo slehernega trenutka, ki bi ga bilo skoraj nevredno do?iveti, ?e ga ne bi mogli nekje objaviti in ga tako deliti z drugimi. Vedno ve? ljudi je prilepljenih na svoje mobilne telefone, ki neumorno delajo posnetke (seveda ljudje dogodke poustvarjamo do tistega trenutka, ko se nam zdijo idealni in prikazujejo to, kar ?elimo, da drugi vidijo oz. zvejo o nas). Zajeti trenutki takoj romajo na ?tevilne medmre?ne naslove, da si jih lahko vsak ogleda, kar je v bistvu najve?ja zadovoljitev dana?njih ekshibicionisti?nih nagnjenj. Gre torej za do?ivljanje poustvarjenega, ne pa za izku?njo do?ivetega, kaj ?ele za izku?njo stvari same zaradi sebe (stvar sama po sebi, v svoji najpristnej?i obliki, nima nikakr?ne vrednosti). Dana?nja dru?bena fiksacija na materializem in potro?ni?tvo posameznikom vsiljuje identifikacijo zgolj preko kupljenih predmetov, ki pri?ajo o tem, kdo smo in kak?en je na? status. Ko v dru?bi napo?i gospodarska, tj. finan?na, kriza, ob nezmo?nosti posedovanja najnovej?ih materialnih dobrin izgubimo tudi na?e identifikatorje. Naenkrat se po?utimo nezmo?ne izra?anja in v svoji notranjosti za?utimo praznino, ki ji ve?inoma sledita frustracija in nezadovoljstvo. Vsa na?teta dejstva imajo za posledico nepopolno emocionalno in intelektualno do?ivete trenutke. ?lovek be?i pred samim seboj. Ponujena mu je mo?nost, da odklanja to, kar mu je bilo dano po naravni poti (govorim o razumu in fizisu). Lahko govorimo o generalni in globalni distanci do stvari, ki se razvijajo v sedanjosti. ?e so ljudje izolirani od dana?nje realnosti, se moramo vpra?ati o njihovem odnosu do preteklosti, ki mora biti zagotovo popa?en ?e sploh lahko govorimo o pristnem interesu. Prav tu ti?i nevarnost, da se bodo dolo?eni trenutki oz. obdobja iz na?e preteklosti, ki so bili klju?nega pomena za razvoj dana?nje dru?be, izgubila oz. pozabila. ?lovek brez poznavanja preteklosti ne more delovati v sedanjosti in predvsem ne more izbrati smeri, ki bi jo moral ubrati v prihodnosti. Zadeva ne bi bila ni? kaj zaskrbljujo?a, ?e bi se v zgodovini odvijale zgolj dobre stvari in bi v svetu vedno prevladovalo dobro.

Res je, da se moramo bati tistih temnih obdobij, ko je ?love?ka narava pokazala svoje najtemnej?e plati, ko se je ?lovek obrnil proti ?loveku in zaradi la?nih idealov, prepri?anj in obljub v obdobju stiske ravnal v nasprotju s sleherno moralo in etiko. Dejstvo je, da smo bili temu pri?a tudi na na?em ozemlju, ko je divjala prva svetovna vojna ter uni?evala na?e domove, morila na?e ljudi, nas hotela prisiliti, da bi se uklonili mo?nej?i sili in postali nekdo drug. Pa vendar bi bilo potrebno bolj aktivno in predvsem z ve?jo mero empatije spremljati to, kar nas trenutno obdaja, reagirati na to (pa ne zgolj z objavami na Facebooku) in prenehati s pozo razsvetljenega modernega ?loveka, ki mu je vse jasno. 

Facebook Twitter Deli
0 comments