Nova evropska ekolo?ka generacija

Remi Fraisse je bil ubit pri svojih rosnih enaindvajsetih letih. S pla?ilno granato so ga ubili francoski oro?niki, ko je branil naravo, enkraten ekosistem, vse o?ji ?ivljenjski prostor za ?ivali in izginjajo? prostor sobivanja in so?itja ljudi in narave. Zgodilo se je na jugovzhodu Francije, kraju Sivens, kjer so se lokalni oblastniki odlo?ili zgraditi jez, s katerim bi namakali polja za industrijsko proizvodnjo koruze. Tej nakani produktivistov se je uprla nova generacija ekologov, zadisti, tisti ki branijo zones ? defendre (obmo?ja, ki jih je treba braniti). Nova generacija, ki ni ujeta v tehnokratski in nevladni?ki diskurz ekologije, ki ?esto podpira poskuse kapitala, da najde nova podro?ja akumulacije in izkori??anja.

Kapitalisti?ni ugrabitelji ekolo?kih pojmov pravijo, da so okoljski problemi re?ljivi z investicijami v zeleno ekonomijo. Ekolo?ko krizo razumejo kot prilo?nost za nov cikel gospodarske rasti. Ob tem jim je vseeno za poglabljanje neenakosti na globalni ravni, ki jih prina?a izva?anje ekolo?ke krize na globalni jug. Ignorantsko se pretvarjajo, da je mo?en zeleni kapitalizem brez obmo?ij ekolo?kega uni?enja. Tak?no pretvarjanje najdemo tudi v poro?ilu o globalnem segrevanju, ki je prej?nji teden iz?lo pri Zdru?enih narodih. Pravi, da je treba takoj radikalno zmanj?ati emisije CO2 in da je to mogo?e brez zmanj?anja gospodarske rasti. Pretvarjanje, ker je kapitalisti?na realnost druga?na. V njej bogati deli sveta vstopajo v dobo obnovljivih brezoglji?nih virov energije, medtem ko revni gradijo nove bloke termoelektrarn. Primerjava med bogato Nem?ijo in revno Slovenijo je na dlani. Podobno se v neki drugi domeni pretvarjajo, da je kapitalisti?ni trg dela mogo? brez su?enjskega in nesvobodnega najemnega dela. Nove in nove ?rtve kriminalizacije migracij na ju?nih mejah EU, katere namen je vzdr?evati bazene su?enjske in nesvobodne delovne sile, pri?ajo o zlo?inskosti tak?nega cini?nega pretvarjanja.

Nova evropska ekolo?ka generacija, ki ji pripada tudi ubiti Remi, nosi jasno in preprosto sporo?ilo. Ekolo?kih problemov ni mogo?e re?iti v kapitalizmu. Niti v njegovi zahodni me??anski niti vzhodni socialisti?ni razli?ici. Problem ni v pomanjkanju zelenih investicij. Ne bodo nas re?ili investitorji, ki jim bodo politiki dvorili do naslednje podnebne konference, ki bo v Parizu decembra 2015. Pihanje na njihovo du?o, da prise?ejo, da se bodo znebili oglji?nih portfeljev je sme?no. Re?ilo nas bo zavra?anje investicij. Nova ekolo?ka generacija zavra?a gradnjo hitrih ?eleznic (primer gibanja proti gradnji hitre ?eleznice v Val di Susa, gradnjo letali?? in jezov (kar sta nedavna francoska primera). In znotraj tega zavra?anja gradi novo dru?bo, ki ni produktivisti?na, ki se ne peha za gospodarsko rastjo, ki ne razume narave kot vira bogatenja, ampak vse entitete sveta (?ivali, duhove, naravne pojave, gozdove, gore, ljudi) kot dru?bena bitja, ki morajo nenenehno graditi odnose, da bi lahko sobivala. Druga?e bo narava ?loveka zaradi njegove oholosti preprosto izpljunila.

Uboj mladega botanika in ekologa je ?e eden v nizu zlo?inov kapitalisti?ne civilizacije. Njegova ?rtev obenem nosi sporo?ilo, da se upor nikoli ni kon?al. Da obstajajo trda jedra zavra?anja kolonizacije in kapitalizma. Da finan?na kriza in krizni mened?ment nista zakrpala na ?tevilnih mestih razcefrane hegemonije produktivizma. Medtem ko znova in znova poslu?amo mantro nujnega ?rtvovanja za gospodarsko rast, ko je kritika sistema zreducirana na spopad med razli?nimi oblikami upravljanja s produktivisti?no ekonomijo, stari dobri krt zavra?anja bedne rekombinacije sveta na osnovi redukcije narave na surovino, rije naprej. V neoholem sobivanju s svetom, ki ga nagrajuje z neznansko ve?jo mo?jo ?utenja, mi?ljenja in delovanja. Nad?lovek je v zadisti?nih plemenih in ne na borzah.

 

 

Facebook Twitter Deli
0 comments