Prekerci vseh de?el, odklopite se!

Minil je prvi maj. V teh krajih ?uda?ko poimenovan praznik dela. Kot da je delo nekaj dostojanstvenega. Kjer je bila dru?ba mezdnega dela vedno vsiljena in ni nikoli postala hegemonska ideologija, so v?eraj potekali protesti, konfrontacije s policijo in fa?isti ? radosten dan kovanja mo?i tistih, ki so prisiljeni, da za pre?ivetje prodajajo svojo delovno silo. Pri nas pa so bili proslave s ?lani politi?ne kaste kot govorniki. In z obljubami, da bodo bogateli tako, da nas bodo vpregli v delo. Potem ko so po nekaterih podatkih v zadnjih dvajsetih letih v dav?ne oaze odnesli 54 milijard evrov. Da ne omenim luknje v ban?nem sistemu, ki so jo povzro?ili z lastninsko konsolidacijo. Luknje, ki jo naj pla?ajo mali ljudje. Med njimi upokojenci, ki so se prebijali skozi mesece tako, da so imeli dopolnilno dejavnost. Zaradi ?esar jim sedaj ho?ejo odvzeti penzije za zadnjih pet let. S ?imer jih, kot je dejal prizadeta upokojenka, po?iljajo na ?trik. Slovenija je vsekakor svojevrstna ideolo?ka me?anica neoliberalizma in socializma. Prvi pravi, da je edini mo?en na?in ?ivljenja biti podvr?en vse huj?emu izkori??anju. Drugi pravi, da ni dostojanstva zunaj dela, zunaj biti izkori??an.

V javnosti se je okrog leto?njega prvega maja precej govorilo o prekernosti. To je po eni strani pohvalno. O njej se je dolgo govorilo le v alternativnih politi?nih in civilno dru?benih krogih. Najprej v Mariboru, kjer je bil leta 2005 prvi Euromayday, prvomajski protest prekernega delavstva. Vstop prekernosti v main stream diskurze pa je obenem problemati?en, saj potencialno prevratno dru?beno realnost ponovno utaplja v ideolo?ki ?morn socializma in neoliberalizma. V njem postane prekernost srhljiv delovni in ?ivljenjski pogoj, ki se ga da odpraviti z neoliberalnimi ali socialisti?nimi recepti. Neoliberalec pravi: Iz no?ne more prekernosti se bomo izvili z dosledno implementacijo ekonomskih in socialnih reform. Druga?e ne bo kapitalisti?nih investicij, ki nas bodo vrnile v normalnost mezdnega dela, ko bodo na?a ?ivljenja imela edini pravi smoter - proizvajati vrednost za kapital do samega konca. Socialist pravi: Iz slepe ulice prekernosti se bomo podali na pravo pot zagotovljenega mezdnega dela za vse z reindustrializacijo in s ponovno uveljavitvijo kanona mezdnega dela. Kanona, ki je nastal v ?asih ?udovite socialne dr?ave na zahodu in socialisti?ne dr?ave na vzhodu. Ko smo dosegli sam poslednji smoter ?love?kega ?ivljenja, ki je redna slu?ba od ?estih do dveh, tro?enje materialnih dobrin in vladajo?e ideologije od dveh do desetih in miren spanec v spalnih naseljih od desetih do ?estih. ?e je kdo vmes zakri?al: Kaj smo fukjeni? Je to ?ivljenje?, je bil tukaj normalizacijski aparat. Bere ?udno literaturo in eksperimentira s substancami, na psihiatrijo. Poslu?a punk in zavra?a ?udovito disciplinarno dru?bo sre?nih mezdnih delavcev, v ustrezno korekcijsko ustanovo. Ideolo?ki ?moren neoliberalizma in socializma kuhajo tisti, ki ?elijo dolo?ati normo ?ivljenja. Finan?ni oligarhi in njihovi politi?ni podrepniki na eni ter partijski in sindikalni birokrati na drugi strani. ?e uspejo nadkodirati dru?beno dinamiko, ni veliko prostora za svobodo. Kajti svoboda se za?ne tam, kjer ni kanonov in norm. Kjer vodi vzklik Kaj smo fukjeni! v eksperimentiranje z na?ini ?ivljenja.

Temeljna zabloda nastajajo?ega diskurza prekernosti v javnosti je, da je diskurz stare pravde. Po njem bi naj delavci in delavke skozi stoletje bojev dosegli pravice, ki jih danes napada neoliberalizem. Prekernost je torej rezultat neoliberalne ofenzive in re?itev je v obrambi ali povrnitvi ?e dose?enih pravic. Toda prekernost nastane druga?e. Najprej je bila na novo odkrita svoboda delavcev in delavk, ki je svoboda od dela in na njeni osnovi se reartikulira re?im izkori??anja. Prekernosti ne moremo razumeti brez upo?tevanja narave tovarni?kih bojev, ki anticipirajo financializacijo in prekerizacijo. Primer FIAT v sedemdesetih letih. ?as nenehnih stavk. In kot strela iz jasnega nova delavska zahteva, ki onemogo?i vsak kompromis med delavci in kapitalom. Vogliamo tutto! Ho?emo vse! Stavkajo?i delavci ne spominjajo ve? na disciplinirane in prizadevne delavce, ampak na pleme. Imajo ?upe, igrajo d?embe in hlastajo po ekstati?nih do?ivetjih. Disciplinirani in uniformirani delavci postanejo urbani Indijanci. Re?im izkori??anja, ki ga poznamo pod imenom fordizem ali celo industrijski kapitalizem, pade. Kapital izstopi iz odnosa neposrednega izkori??anja oziroma ?rpanja prese?ne vrednosti in vzpostavi posredne oblike. Zato si zgradi globalno dimenzijo, ki mu omogo?a hipno premikanje po vsem svetu. Prost teritorializacije industrijskih kapitalisti?nih struktur pre?i kot finan?ni kapital na prese?no vrednost povsod. (Zato je bil proti Kanglerjevim radarjem na protestih vsak peti Maribor?an in Maribor?anka, na kasnej?i delavski vstaji pred industrijskim obratom pa je bilo okrog sto protestnikov.) Zgodba iz Torina, ki je zgodba mno?i?nega industrijskega delavstva v kapitalisti?ni in socialisti?ni dr?avi, se kon?a s pregonom urbanih Indijancev iz tovarne v procesih prestrukturiranja z avtomatizacijo, robotizacijo in skrbnim odbiranjem najbolj discipliniranih in dru?benim normam podvr?enih delavcev. Ostali so mo?ki, ki so morali skrbeti za dru?ine. S tem postane delavski boj kot boj za pleme in skupnost, ki bi omogo?ila izstop iz su?enjstva mezdnega dela, v veliki meri dru?ben boj. Boj dobi kulturne izraze, dotika se definicij na?inov ?ivljenja in tli predvsem tam, kjer se proizvajajo subjektivitete in ne blago. Neoliberalci to dobro vedo. Z finan?no krizo povezane reforme sistemati?no podrejajo sfero dru?bene reprodukcije kapitalisti?ni komandi in bur?oaznim dru?benim normam. Strah, individualizacija, vojna vseh proti vsem, tesnoba, normaliziranje ? to so temeljna oro?ja kapitala. Vednost, zdravje, domi?ljija, skupnost, seksualnost ? to so temeljna podro?ja, na katerih ta oro?ja delujejo. Tisti, ki jih nostalgi?no mami pretekla veli?ina delavstva v obliki discipliniranih udele?encev prvomajskih re?imskih parad, pa ?tekajo en kurc. Radi bi tiste pateti?ne delavce in delavke, s katerimi bi lahko razvili paternalisti?ni odnos kot partijske ali sindikalne birokracije. ?e videno in se lahko vrne le kot farsa.

Zato ne izhajajmo iz stare pravde, ampak iz svobode, ki smo jo za?utili, ko smo lomili spone mezdnega dela in kapitalisti?ne civilizacije. In jo ?e vedno za?utimo. Vpreganje v mezdno delo vedno spremljajo upori. In ti upori vedno gradijo plemensko in skupnostno. Ki lahko danes konkretno omogo?ita, da se kot na?in ?ivljenja reproduciramo zunaj modela dru?benega razvoja, ki sloni na poceni delovni sili, na manj?anju socialnih in ekolo?kih standardov. Smo na razvodju. Ali bomo postali posebna ekonomska cona in lahek plen za kapitalisti?ne investitorje. Ali pa bomo vzpostavili drugo kapitalizmu. Kot delajo Indijanci. Predpogoj zato je, da smo zmo?ni razlastiti kapitaliste, pa naj bodo individualni, finan?ni oligarhi ali dr?avni. Indijanske avtonomije bi bile nemogo?e brez razlastitve veleposestnikov. In na?e avtonomije bodo nemogo?e brez razlastitve veleposestnikov, uzurpatorjev skupnega. Zato rabimo mo?, ki pa izhaja samo iz prilastitve dru?bene reprodukcije. Delajmo skupnosti. Oblikujmo zadruge. ?ivimo druga?e. Nau?imo se padati v kolektivni trans. Ukvarjajmo se z etno medicino. Delajmo znanje od spodaj. Zavrnimo dru?beno kontrolo in vsako obliko komercializacije in individualizacije dru?bene reprodukcije. Mo? delavcev, da izstopijo iz mezdnega su?enjstva, je bila vedno v njihovih plemenih in skupnostih. Nikoli v partijah in birokratiziranih sindikatih. In seveda so bili sindikati, ki so bili prej plemena in skupnosti kot birokratske organizacije. Industrial Workers of the World. Kar se v literaturi imenuje sindikalizem revnih delavcev.

 

 

Facebook Twitter Deli
0 comments