Obnovljena lendavska sinagoga je bila polna. Vklju?no s stranskimi balkoni. ?lani Civilne iniciative zaustavimo fracking v Sloveniji in drugi uvodni?arji so predstavili svoje argumente proti frackingu v Peti?ovcih. Povod za javno tribuno je bila zelena lu? Agencije za okolje Republike Slovenije (ARSO) lokalnemu naftnemu podjetju in njegovemu multinacionalnemu partnerju za pridobivanje plina s sporno metodo hidravli?nega lomljenja kamenin z nizko prepustnostjo, v katerih se nahaja plin. Kamenine obdelajo s koktajlom vode, kemikalij in peska. Med kemikalijami so tudi rakotvorne sestavine in druge sestavine, ki predstavljajo resno gro?njo za zdravje in okolje. Tako pravi poro?ilo Komisije za energijo in trgovino ZDA iz leta 2011. Tudi poro?ilo Direktorata za okolje Evropske komisije iz leta 2012 pravi, da hidravli?no frakturiranje predstavlja veliko tveganje za povr?insko in podzemno kontaminacijo, da imajo izpusti, ki nastajajo ob tak?ni proizvodnji plina velik vpliv na kvaliteto zraka, vklju?no z nivojem ozona, da je morda nemogo?e popolnoma okoljsko sanirati podro?ja, kjer poteka tovrstna ekstrakcija plina ali nafte. In ta podro?ja so ogromna. Podatki iz ZDA ka?ejo, da si posamezni proizvodni obrat v povpre?ju podvr?e 12000 kvadratnih kilometrov povr?in. Zaradi nesporne katastrofalne ?kodljivosti frackinga danes povsod po svetu nastajajo bazi?na protestna gibanja. V Evropi so ponekod ?e dosegla moratorij na fracking, kot na primer v Bulgariji in Franciji. Drugje so uspe?no vsaj za?asno zmanj?ala apetite multinacionalk, kot na Poljskem in v Romuniji, v Veliki Britaniji so prekri?ani me?i nasprotnikov frackinga in naftnih korporacij ter njihovih politi?nih oprod. Protesti proti frackingu so intenzivni v Al?iriji. V Latinski Ameriki mobilizacija proti frackingu v Argentini, Boliviji in Ekvadorju, na ?elu katere so staroselci, testira resni?no alternativnost naprednih vlad. ?e bo na primer vlada Eva Moralesa uresni?ila svoje na?rte in za?ela frackirati mater zemljo, bo to pomemben znak, da je socializem 21. stoletja ujetnik kapitalisti?nega modela razvoja, ki ga je vsililo nasilje kolonizacije. In ekstraktivizem je ena poglavitnih metod kolonialnega in neokolonialega podrejanja.
Med poslu?alci v Lendavi so bili tudi zagovorniki frackinga. Proti koncu javne tribune se k besedi javi direktor podjetja, ki po ?tevilnih indicih zgolj pripravlja teren za naskok multinacionalne naftne korporacije. Dovolj je samo primerjava med piarom predstavnikov lokalne naftne industrije, ki minimalizirajo operacijo, ?e?, da ni frackiranje v severovzhodni Sloveniji ni? novega, da gre za omejeno operacijo, od katere bodo imeli korist predvsem lokalni prebivalci in prebivalke, in izra?enim optimizmom partnerske multinacionalke, ki na predstavitvenih straneh razkriva, da vidi v mejnem obmo?ju Slovenije in Mad?arske plinski eldorado. Poskus direktorja podjetja, da predstavi lokalno naftno industrijo kot motor lokalnega razvoja, kot srce uspe?no razvijajo?e se lokalne skupnosti, hitro propade. Iz desnega balkona mu v besedo vsko?i mo?akar, ki ga opozori, da je v petdesetih letih naftna industrija za za ?est let izselila prebivalce in prebivalke, ki so bili na poti naftnim vrtinam. Ekstraktivizem je vsiljen in nasilen, ne glede na to ali ga izvaja multinacionalka, privatno, dr?avno ali dru?beno podjetje. Kopja se torej ne lomijo okrog tega, ali je kapital tuj ali doma?. Kopja se lomijo okrog alternativ v zadovoljevanju materialnih potreb. Alternative med kapitalisti?nim na?inom, ki je avtoritaren, destruktiven za okolje in dru?bene odnose, ter bazi?no demokrati?nim na?inom, kjer gre definiranje in zadovoljevanje materialnih potreb skupaj z gradnjo svobodnih skupnosti, ki niso zgolj ?love?ke, ampak obsegajo naravo, vklju?no s ?lovekom.
Zagovorniki frackinga poudarjajo, da plinska mrzlica prina?a delovna mesta in zadovoljuje potrebe po energiji. Argumenta, ki ju je te?ko spodbijati, ?e je javni prostor popolnoma pre?et z alternativo med var?evanjem in gospodarsko rastjo in ?e je politi?en prostor nacionalen, dr?aven, integriran v svetovni kapitalizem in zgrajen na ideji ob?ega interesa ter slep za mnogoterost. V nacionalnem kontekstu se ?rtvuje kak?ne Indijance, ki gradijo svoje sonaravne na?ine ?ivljenja na zemlji, ki je bogata s plinom ali nafto. Tako kot se na ravni integriranega svetovnega kapitalisti?nega sistema ?rtvuje kake Ira?ane ali Sirce, da fosilna goriva nemoteno poganjajo razvoj. Trenutna naftna in plinska mrzlica v ZDA in v Evropi je povezana z geopoliti?nimi dejavniki. Mater zemljo se frackira v imenu energetske varnosti. Obmo?ja, ki si jih je podvgel Zahod, da je dostopal do poceni energije, so postala preve? nepredvidlijva in nestabilna. In ker se potrebe po energiji v kapitalizmu definirajo in zadovoljujejo z izkori??anjem fosilnih goriv, pomeni zagotavljanje energetske varnosti vra?anje avtoritarizma v svet, ki si je prej lahko privo??il kvazi demokracijo, saj sta se njihova nafta in plin nahajala dale? stran. Boj proti frackingu je zato boj za radikalno alternativo. Neposredno soo?eni z destruktivnostjo ekonomije, ki sloni na izkori??anju fosilnih goriv, ekonomije, ki razsuva vse tri eksistencialne teritorije (okoljskega, dru?benega in na ravni psihe) smo primorani iskati resni?no alternativo. Sonaravno, bazi?no demokrati?no, osvobojeno moderne totalitarnosti ob?ega interesa na nacionalni ali globalni ravni, zgrajeno na mnogoterosti na?inov ?ivljenja in na njihovi avtonomiji ter na lokalnem zadovoljevanja potreb, kar pomeni na relokalizaciji (ne na renacionalizaciji, kot tudi ne na reindustrializaciji) ekonomije. Tak?ne te?nje se nujno spro?ajo v boju proti frackingu in ekstraktivizmu. Zato je to boj, ki ga je vredno podpreti in biti. Podprimo prekmursko vstajo proti frackingu!
