??e ene revolucije si ne moremo privo??iti?, je na iniciativo za osvoboditev norosti v osemdesetih letih prej?njega stoletja dejal predstavnik psihiatri?ne stroke in biv?i partizan. Eden od motorjev te iniciative je bil Vito Flaker, raziskovalec, profesor in aktivist, ki je svoje ?ivljenje posvetil boju za dezinstitucionalizacijo. To prigodo mi je povedal, ko je bilo v Socialnem centru Rog pripravljalno sre?anje gibanja Iz-hod, nove iniciative in generacije za prenehanje zapiranja norosti v totalne institucije in za njeno svobodno ?ivljenje v skupnosti. Iniciative, ki je prehodila stotine kilometrov, od zaprte institucije do zaprte institucije in v teh krajih ponovno pri?gala baklo najplemenitej?ega osvobodilnega gibanja ? gibanja proti velikemu zapiranju, proti konstituirajo?emu nasilju kapitalisti?ne dr?ave, ki zahteva ubogljiva in krotka telesa. In iz tega pohoda je s sabo pripeljala ljudi, ki v ?ivljenju niso poznali skoraj ni?esar drugega kot stene psihiatri?nih bolni?nic, bele halje osebja in neznanske koli?ine psiho farmakov, a so kljub temu v sebi gojili plamen svobode.
Danes je ponovno popularno kritizirati kapitalizem. Gibanje Iz-hod je bila prakti?na kritika kapitalizma. Radikalnej?a od ideolo?ko nostalgi?nega zaklinjanja izgubljene rde?e in disciplinirane nacije. Prakti?na kritika, ki je pri?ala o resnici neuspeha zgodovinskega socializma in komunizma, ki sta obdr?ala bistveno tehniko kapitalisti?ne oblasti, ki je zapiranje norosti. Prakti?na kritika predvsem zato, ker je tukaj in zdaj za?ela graditi alternativo ? oskrbo v skupnosti kot ?ivo skupnost razli?nih, onkraj dihotomije razum-norost. Institucionalni okvir za gradnjo tak?ne skupnosti je dala Agencija In, nevladna organizacija za oskrbo v skupnosti.
Boju za, tukaj?nji razli?ici globalnega Occupy gibanja, ki se je utaborilo pred ljubljansko borzo, so dali aktivisti in aktivistke Iz-hoda posebno barvo. Od gibanja, ki bi morda druga?e nasedlo na totalni viziji dru?be in ?ivljenja in proizvedlo predvidljivo sivo zahtevo po delu za vse, je zahtevalo, da se absolutno odpre. Da nenehno prevpra?uje biti skupaj in presega dihotomije, ki strukturirajo in pohabljajo na?o domi?ljijo, misel in telesa. To je nekatere odvrnilo od sodelovanja v aktivnostih tabora pred borzo, ?e? da je preve? loonijev. Preostali smo imeli prilo?nost iti skozi test resni?ne osvobodilnosti na?ih konceptov, analiz in politi?nih projektov. Socialni delavci in delavke, ki so sestavljali jedro gibanja Iz-hod in gojili izhodi??a, da je uporabnik socialnih storitev najve?ji strokovnjak in da je smoter delovanja krepitev mo?i vseh, so nas soo?ili z nujo, da kot raziskovalci in aktivisti nenehno premi?ljujemo in demokratiziramo odnos do skupnosti, s katerimi in v katerih delujemo. Kot so dejali v prej?nji revolucionarni generaciji v ?estdesetih in sedemdesetih: Ni vpra?anje, ?e obstaja revolucionarna situacija ali ne, ?e obstajajo objektivne okoli??ine za komunizem, v revoluciji si ali nisi, v komunizmu si ali nisi. Boj za oziroma 15o je tako izumljal nove oblike neposredne demokracije, ki niso izhajale iz totalne vizije dru?be in zaprtih identitet, ampak iz tak?nih oblik sodelovanja, ki omogo?ajo transformacijo in rast mo?i vsakogar. Demokracije direktne akcije, ki je bila unikum v Occupy gibanju ne bi bilo brez Mija Posleka, ki je pred borzo vibriral v svobodi, potem ko je bil od zgodnjega otro?tva zaprt v psihiatri?nih in socialno varstvenih ustanovah in bil kon?no osvobojen v okviru iniciative Iz-hod. Pred borzo smo skupaj oku?ali svobodo, ki jo lahko opi?emo kot kromati?no harmonijo v glasbi. Vsak ton je odprto, samotransformirajo?e in neskon?no soodzvanjanje harmonikov, ki kreira nove in nove svetove.
Zaradi norosti je bil 15o skup??ina in skupnost kot kromati?na harmonija. Skup??ina in skupnost kot jo je kot direktor psihiatri?ne bolni?nice v Gorici vzpostavil Basaglia, eden od za?etnikov gibanja za dezinstitucionalizacijo, ki je dalo barve tako imenovanemu gibanju 68. Basaglia je odlo?il bele pla??e in vzpostavil horizontalno demokrati?ne odnose med osebjem psihiatrije in gojenci. Rezultat je bil zaprtje psihiatrije in sprejetje zakona, ki v Italiji prepoveduje zapiranje v psihiatri?ne bolni?nice. Svoboda je terapevtska. Institucionalizacija zgolj vzpostavlja odnose dominacije in s svojim nasiljem prepre?uje sovibriranje, zaradi katerega zbledijo in osivijo na?e barve. Gojenci zaprtih institucij izkazujejo simptome dominacije, nesvobode in institucionalnega nasilja. Na?e sive in tesnobne dru?be pa izkazujejo simptome zapiranja norosti. Zato je treba zaprte institucije podreti. Pa ne samo psihiatrije. Centre za tujce, popravne domove, socialno varstvene zavode... in tudi zapore.
Ministrstvo za delo, dru?ino in socialne zadeve je zaradi domnevnega nestrokovnega dela ovadilo Agencijo In. Potem ko je sistemati?no miniralo njeno delo z nezakonitim nefinanciranjem njenega delovanja. Ministrstvo na ta na?in kriminalizira gibanje za dezinstitucionalizacijo in ka?e, da razume socialno dr?avo kot zganjanje ?ivine v ograde kapitalisti?ne ekonomije za profite. Zato je pomembno, da se vse resni?no antikapitalisti?ne sile zberemo v solidarnosti z delavci in delavkami Agencije In, aktivisti in aktivistkami gibanja Iz-hod, Mijom in ostalimi, ki jim grozi vrnitev v zavod. Ne samo, da si jo lahko privo??imo, to revolucijo nujno potrebujemo. Proletarci vseh de?el, osvobodimo norost!
