Spoznavanje narave in dru?be

×

Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in menu_set_active_trail() (line 2404 of /home/vzmetsi/radiomars.si/includes/menu.inc).

Primer Oskarja Schindlerja, nem?kega industrialca, ki je med II. svetovno vojno s svojim delovanjem re?il ve? kot tiso? judov odpira izhodi??no to?ko za razmi?ljanje o temeljih post-totalitarne dru?be in veliki zmedi, ki nastaja okrog vpra?anja istospolno usmerjenih. ?eprav primer Oskarja Schindlerja in aktualno dogajanje povezano z dru?inskim zakonikom na prvi pogled lo?i ve? kot polstoletno obdobje, je s pomo?jo njiju mogo?e odkriti tisto zakrito razliko med dru?benim delovanjem oz. obna?anjem in politi?nim delovanjem na drugi strani. Te usodne razlike marsikdo ni sposoben videti, kaj ?ele to ne-razlikovanje prepoznati kot dominantno ustvarjanje post-totalitarne dru?be v kateri ?ivotarimo danes. Velika verjetnost je, da se nam bo to namigovanje na potrebo po razlikovanju zdelo banalno in nepotrebno, ?e? da je to le teoreti?no in morda sholasti?no nakladanje, vendar zgodovinskega dejstva o politi?nem delovanju Oskarja Schindlerja, ki se ni podredil dru?benim normam na na?in obna?anja in ki je s tem re?il ve? kot tiso? judov, ni mogo?e izbrisati.

Vpra?ajmo se druga?e. Je bilo delovanje Oskarja Schindlerja v tistem ?asu in prostoru dru?beno sprejemljivo dejanje? Je bilo njegovo zavzemanje za jude nekaj normalnega, nekaj kar bi naredila ve?ina? Je biti jud v tistem ?asu in prostoru bilo nekaj normalnega? Je bil Oskar Schindler za tiste ?ase torej normalen ?lovek? Najbr? ne, saj je zaradi svojih dejanj nosil glavo na prodaj. Ni se torej podredil dru?benim predsodkom in normam, ki so jude ozna?ili za golazen, ki jo je potrebno iztrebiti.

Oskar Schindler je torej odkril svojo politi?no naravo, ki jo v sebi aktivira vsak ?lovek, ko se odlo?i, da ne bo bival le na dru?ben na?in. To se pripeti takrat, ko se ?lovek preneha zgolj obna?ati, reproducirati, delati in tro?iti, temve? za?ne tudi politi?no delovati, misliti in presojati s svojo glavo.

Politi?no delovanje je mnogo naporneje in v nekaterih trenutkih celo smrtonosno za razliko od udobnega, poslu?nega uboganja dru?benih bitij, ki so s svojim obna?anjem bolj podobni rastlinam ki se le razmno?ujejo in obra?ajo proti soncu.

Morda skrajen rastlinski primer a vendar; v nedeljo je bilo mo?no v papagajskemu ponavljanju parol ?ensk in fantov od fare, ki so se vrstili v koloni po opravljenem bogoslu?ju, zaznati ravno dru?beno obna?anje. Ta dru?bena bitja niso bila sposobna izgovoriti ni?esar novega. Zgolj ponavljala so ?e vnaprej ustaljene cerkvene norme. Te norme velevajo, da je homoseksualnost nekaj nenormalnega in protinaravnega in da je nenormalno in protinaravno, da otroka vzgajata dve osebi, ki nista o?e in mati.

Naravoljubci se torej sklicujejo na naravo brez, da bi premislili sam pojem narave in razmerje ?loveka do narave. Toda ravno v teh sklicevanjih na naravo lahko za?nemo odkrivati ?ir?e post-totalitarne razse?nosti dana?nje dru?be. Vrnimo se torej na naravo in razmerje ?loveka do nje in obratno.

Omenili smo ?e, da je dru?ba popolnoma pre?eta zgolj z naravnimi razse?nostmi. Zgolj z ?ivljenjskimi procesi pogojena post-totalitarna dru?ba torej temelji zgolj na nujnostih, ki ?loveka ve?ejo na zemljo. Tako v tej dru?bi zgleda kot da bi ljudje bili poslani na zemljo le zato, da bi se pridno plodili, pridno delali, spro??eno tro?ili/nakupovali in seveda pridno poslu?ali. Ravnanje po slednjih zapovedih se spodobi in velja za dru?beno normo. Je torej normalno in hkrati kulturno. Kot da v tej kulturi dru?be ne obstaja ni? vi?jega in je zato smisel ?lovekovega ?ivljenja le eden, biolo?ki. Toda ta proces je bolj podoben rastlinskemu ali ?ivalskemu svetu kot pa ?love?kemu, saj vsi vemo da tudi rastlina uboga sonce, proizvaja ter tro?i energijo in se reproducira. V tej dru?beni totaliteti se zdi, kot da ?lovek ne bi bil sposoben prinesti svetu ni?esar trajnej?ega kot le nadaljevati svojo vrsto in se vrteti v nenehnem krogu z naravnimi procesi.

V dru?bi ?loveka torej za?ne stopati kultura na mesto ?lovekove ?ivalske narave. To pomeni, da je ?lovekova prvotna narava, v dru?bi popravljena oz. kultivirana na na?in, da se mora ?lovek obna?ati, saj je v  svoji osnovi surov divjak. ?lovek mora biti kulturen in civiliziran, kot radi re?emo. Povezava z ager-kulturo oz. kmetijstvom tukaj ni naklju?je, kve?jemu nam lahko slu?i kot primer pri dana?njem podru?bljanju in kultiviranju vseh ?ivih bitij, ki nam pridejo pod prste. Tudi doma?e ?ivali in tista bitja, katera kon?ajo na na?em kro?niku ?  bodisi v obliki mesa, kruha, mleka ? niso izvzeta.

Kultura torej popravlja naravo, ker narava ni tista ?ta prava?. Narava se NE obna?a pravilno naj si bo, ker ni dovolj produktivna, ker ni dovolj dovr?ena, skratka; dalo se bi jo bolj izkoristiti. Za dru?bena bitja narava torej ni popolna in dovr?ena, saj proizvaja zgolj v okviru svojih zmo?nosti ter potreb. Proizvaja le toliko kolikor zmore in potrebuje.

Kljub iz?emanju narave do njenega maksimuma in samem genskem spreminjanju naravnosti narave, dru?ba vendarle ohranja naravne procese razmno?evanja, pridelovanja in tro?enja energije. Korenito spremenjeno je naravno obna?anje. To je spremenjeno v dru?beno obna?anje, ki ?deluje? na na?in kultiviranja. Tako je v kultivirani dru?bi potrebno izpuliti tudi plevel in zatreti parazite, ki tarejo to dru?bo, bodisi ker zmanj?ujejo njeno u?inkovitost ali pa zaradi tega, ker preprosto ne sodijo v dru?bo. So odve?ni.

Dru?beno polje si zato lahko predstavljamo kot velikanski visoko u?inkovit vrt, ki dobro uspeva ?e ga dobro pognojimo in obdelujemo. Vlagati moramo v tehnolo?ki razvoj in se obna?ati tako, da se razmno?ujemo, da prekomerno tro?imo in delamo ter seveda ubogamo. Le obra?ati se moramo proti soncu strankarskih programov in prisluhniti voditeljem, ki nam ravno v tem kultiviranju obljubljajo blaginjo.

Problem post-totalitarne dru?be se odkrije ?ele takrat, ko prepoznamo, da ravno ta dru?bena obsedenosti z zgolj ? ne-ve?-naravnimi temve? podobnimi procesi ? ki delujejo na na?in ?kultiviranja?, ne dopu??a prostora za politi?no delovanje, mi?ljenje in razsojanje. Te dejavnosti kve?jemu onemogo?a. S tem je posledi?no onemogo?ena kakr?nakoli mo?nost za nastanek politi?ne enakosti. Narava in dru?ba namre? ne poznata pojma enakosti. Tako v naravi kot v ?naravni dru?bi? vladata srdit boj za pre?ivetje, pravilo mo?nej?ega, bolj prilagojenega, bolj normalnega, zato dru?beno nepriznavanje politi?ne enakosti istospolno usmerjenim niti ne ?udi. Ta kulturna dru?ba lahko tako pozna le strpnost do druga?nih, neprilagojenih, ki pa nikakor ni isto kot enakost, ki si jo politi?na bitja umetno priznajo, ko izstopijo izven ustaljenih vzorcev narave in norm ter normalnost, ki jih narekuje dru?ba.

Politika v pravem pomenu besede bo zato mo?na ?ele takrat, ko bomo uspeli izstopiti iz zgolj biolo?kega na?ina ?ivljenja in se bomo prenehali zgolj po dru?beno obna?ati. Morali bomo torej zamejiti dru?bo, naravo in naravne razlike, ki so nam prirojene in si priznati, da smo po naravi zelo razli?ni, da smo pa enaki lahko le po mo?nosti.

Bodimo torej protidru?beni, nenormalni, nekulturni, umetni a hkrati naravni. Ne bodimo le stati?ne, lenobne ter ubogljive rastline, temve? naredimo premik iz udobnega kav?a pred televizijo. Podajmo se v nepredvidljiv svet politi?nih ?ivali, ki so sposobne premikanja, lastnega izkustva, spoznavanja, mi?ljenja, razsojanja, ter priznavanja enakosti, ?e tako druga?nim.

Facebook Twitter Deli
0 comments