Vojna proti migrantom

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je letos med januarjem in septembrom med pre?kanjem Sredozemskega morja ?ivljenje izgubilo 3072 migrantov. V zadnjih ?tirih letih je samo na zunanjih mejah Evrope ?ivljenje izgubilo 22394 migrantov. Ob tem Mednarodna organizacija za migracije v svojem poro?ilu ocenjuje, da je ?rtev na globalnih migrantskih poteh trikrat ve? in poziva k poenotenju metodologije ?tetja mrtvih in oblikovanje posebne mednarodne agencije za dokumentiranje smrti med ilegaliziranimi migranti. V samem uvodniku naka?e edini mo?en ukrep proti tej stra?ni statistiki, vzpostavitev legalnih kanalov za migracije. Dekriminalizacija migracij bi bila v svetu, kjer je vsak sedmi prebivalec na tak ali druga?en na?in migrant, znamenje realizma, ?love?nosti in dose?ek civilizacijske norme.

Migracije so v teh dneh poglavitna tema v Veliki Britaniji. Vladajo?i konservativci sku?ajo pred prihodnjimi volitvami posvojiti agendo skrajno desnega populisti?nega, rasisti?nega in anti EU Ukipa. Da bi prepre?il odliv dela svojih volivcev k slednjemu, je aktualni britanski premier Cameron za?el agresivno kampanjo proti migracijam. Pri tem je ?el vse do zahtev revizije enega temeljnih na?el evropskega povezovanja, ki je prost pretok dr?avljanov in dr?avljank ?lanic EU. Tar?a Cameronove politike zastra?evanja so migranti iz vzhodno evropskih dr?av ?lanic EU. V teh dneh objavljeni rezultati ?tudij, ki ka?ejo, da migranti ve? doprinesejo k britanski blaginji, kot od nje dobijo, da torej subvencionirajo britansko blaginjo in standard britanskih dr?avljanov, ne uspejo pogasiti vneme populisti?nih sil, ki si obetajo volilne dobi?ke od ?irjenja identitetne panike.

Prej?nji teden se je v Rimu zgodil val fa?isti?nih napadov na migrante v revnej?i rimski ?etrti. Napadi na mladoletnike brez spremstva, ki so se v Italijo zatekli iz de?el, v katero so blagostanje in demokracijo prinesle NATO vojske, so ?e en rezultat globalne vojne proti reve?em. Smo sredi procesov radikalnega razslojevanja, ki jih narekujejo rentni interesi finan?nega kapitala. Nastajajo otoki obilja in morja rev??ine. Na svetovni, evropski, nacionalni in lokalni ravni. Mesta kot je Rim, oblikujejo pritiski gentrifikacije, potiskanje odve?nih, ki ne spadajo v vitrino kreativnega mesta, na robove, vzpostavljanje brezpravne delovne sile, ki vzdr?uje ta nova polja kapitalisti?ne akumulacije, tako kot so v?asih su?nji v barakah vzdr?evali planta?no ekonomijo.

Vzpostavljanje brezpravne delovne sile gre skozi sistemati?no jemanje ekonomskih, socialnih in politi?nih pravic. Nova sestava dela so ilegalizirani migranti, najemni odvisni migrantski delavci ter marginalizirani in proletarizirani biv?i pripadniki delavskega razreda. Sistemati?no vzpostavljanje brezpravne delovne sile ima ?e en u?inek. Dezintegracijo in etnicizacijo. Dru?beni antagonizmi zato niso izjema. Kar pomeni, da se bomo morali nau?iti razumeti antagonizme ne kot motilce utopi?nega ideala mirnega in brezkonfliktnega razvoja dru?be, ampak kot gradnike dru?be, ne zgolj obstoje?e, ampak tudi druga?ne, vklju?ujo?e, solidarnostne.

Zgodbe iz globalnih meja, naj gre za Sredozemsko morje ali za metropole, ne pri?ajo zgolj o represiji, ampak tudi o svobodi. Pri?ajo o danes morda najve?jem osvobodilnem gibanju proti kapitalisti?nemu izkori??anju, ki je gibanje migracij. Gibanju, ki ima v boju proti vzpostavljanju brezpravne delovne sile na tiso?e ?rtev. Vzdr?evanje transnacionalnih skupnosti in njihovih poti navkljub kriminalizaciji je upor proti kapitalisti?nemu upravljanju z ljudmi kot z delovno silo. Za migrantsko gibanje zna?ilna gradnja lastnih dru?benih, kulturnih in politi?nih struktur, ki zavra?ajo integracijo v homogenizirano vizijo dru?be, je gradnja antagonisti?nih gradnikov druga?ne dru?be. Ta se ne vzpostavlja skozi vsiljevanje neproblematiziranih temeljnih norm, kar je zna?ilnost neoliberalne ustave, ampak se politi?no konstituira skozi konkretno solidarnost med antagonisti?nimi gradniki.

V teh dneh drame na globalnih mejah ni tako reko? nobene konkretne solidarnosti z migracijami kot osvobodilnim gibanjem v vse bolj nacionalizirani Sloveniji.

Facebook Twitter Deli
0 comments