Okej, ljudem ?e vedno ni ravno jasno, kaj za vraga sploh je ta hudi?evi anarhizem. Kot prvo, ni hudi?ev, saj je brezbo?en, obstoj hudi?a pa predpostavlja tudi obstoj boga. QED. Kot drugo, navkljub nasilni zgodovini, ne gre za nikakr?no zagovarjanje kaosa, prej obratno - anarhisti?no nasilje izpred sto, dvesto let je bil kve?jemu odgovor na nasilje dr?ave. Anarhizem je enostavno ?elja, instinkt, nuja po svobodi, ki jo lahko omejijo le podobno svobodni ljudje, ne pa nekak?ne izmi?ljene hierarhi?ne strukture, kot je na primer dr?ava.
Polizika
Cesar je gol! Družbeno-politični cirkus za vas dekonstruirajo Špela, Andrej, Gregor in Rene.
Družbeno-kritični komentarji odražajo mnenja avtorjev, ne nujno uredništva v celoti.
Naj vam povem anekdoto:
Predlani je neki dunajski nepremi?ninski me?etar najni?je sorte - saj veste, premo?en, povezan s kapsi in z mafijo, ne izbira sredstev, da lahko poceni kupi in drago proda - kupil starej?o me??ansko zgradbo. ?elel jo je predelati v enega od onih pol legalnih samskih domov, saj veste, dvajset poljubnih balkancev v eni sobi in tako. Ampak, klinc, ko se trmasti prebivalci niso hoteli izseliti iz stanovanj, ki jih je ?elel predelati. Tako je ubral nekoliko drugo taktiko.
Drage moje, dragi moji, opravi?ujem se za nekoliko prerano verbalno ejakulacijo. Gobcal bom namre? o osmem marcu. ?edalje bolj izrinjenim in zanemarjenim praznikom, vrinjenim nekako na silo tja med valentinovo, ko nam amerikanci pravijo, da bi se morali imeti samo en dan v letu radi, in materinski dan, s katerim ?eli predvsem cerkev spet reducirati ?ensko na kirche, kuche und kinder.
Nimam junakov, nimam dr?ave, nimam plemena. Ne priznavam ne bogov ne mitov. Sem, to je pa pribli?no tudi vse, kar imam o sebi za povedati. Da, eden od mojih prednikov je bil tudi Karel Veliki. In prej kot ne tudi D?ingiskan. Pa kaj. Verjetno sta bila tudi tvoja - geometri?na rast populacije in veliko ?tevilo nezakonskih potomcev to naredi prakti?no za gotovost. In ker imam v ?iroki ?lahti, tiso?e generacij nazaj, tako plemi?e, kot zavojevalce, tako ?rnce, kot belce - in se v tem prav ni?
Public Enemy so pred toliko in toliko leti rekli Don't believe the hype!
Glejte, pri?a smo naravni katastrofi, toliko ?e je res. ?kode je veliko, pa ?e ve? je bo. Poplave bodo nastopile, ko se vse skupaj odtali. Imamo polomljeno vejevje, ki bo zajezilo kak?ne hudournike, ki bodo pridobili na mo?i, vse to ?tima. Tudi promet bo ?e dolgo oviran, vklju?no z dotokom kak?nih klju?nih dobrin via Luka Koper.
Ekola, uspe?no smo zdilali luknjo! Neki Kanadsko-kuvajtski Sirijec, ki ima firmo v Mariboru, je zanjo od?tel dobro ?etrtino cene, ki jo je Franca pred leti pla?al za odkup zemlji??a, na katerem naj bi stal Maks. Super.
Ampak danes se ne bom vtikal v Fi?trekove poslovne prakse - oh, da, mariborski pogajalci so znani po svojih sposobnostih - niti v not-so-kosher implikacije, da kuvajt?ani radi financirajo mednarodne univerze, ki slu?ijo kot rekrutni centri za al-kajdo. Jebenti, pri taki upravi so mednarodni teroristi kve?jemu dobrodo?li v mestu, kajne?
So trenutki, ko bi najraje vse skupaj steral v tri materine, vrgel pu?ko v koruzo in se posvetil poeziji, filozofiji in masturbaciji. Aktivisti?no ?ivljenje je pa? dokaj nehvale?na re?, tro?i? ?as, voljo in energijo, dobrobiti pa bodo najverjetneje ?ele ?ele generacije, ki pridejo za nami. In zato ne bi smelo biti presenetljivo, da te bodisi objem ?ednega dekleta, bodisi nekoliko siv in ?alosten dan, bodisi kak?en majhen in sicer ?isto nepomemben opravek tako zlahka vr?ejo iz tira in bi najraje odmislil vso to realpoliti?no brozgo, po kateri ?vedramo vsak bo?ji dan.
Dobri stari in po malem ?e pozabljeni Althusser je ?olo uvrstil med najpomembnej?e ideolo?ke aparate dr?ave. Pri tem ne gre za to, da bi u?itelji u?encem pri polni zavesti in povsem namerno polnili glavo s slavospevi o na?i prelestni domovini, o maratonskih dose?kih velikih drsalcev na na?em politi?nem drsali??u ali o tem, kako priden, prizadeven in klen narod da smo. ?eprav se gotovo kdaj pripeti tudi kaj tak?nega pa so to le majhni, obstranski dogodki.
Verjetno nisem edini, ki se je v zadnjih nekaj dnevih, mesecih, letih ve?krat zgrozil ob besednjaku in retoriki, kakr?no uporabljajo predstavniki slovenskih politi?nih elit ob raznih prilo?nosti. Pa naj gre za zasedanje dr?avnega zbora, parlamentarnih komisij, javne proslave ali seje ob?inskih in mestnih svetov. Komur je bilo do sedaj s tem prizane?eno naj ob naklju?ni prilo?nosti pri?ge 3 kanal slovenske televizije pa mu bo takoj jasno, koliko je ura.
V ponedeljek sem s prijatelji in drugimi martin?ki u?ival v prijetnih son?nih ?arkih in espressu na Po?tni ulici. Kot se za omizje odpornikov in dru?beno anga?iranih mladcev spodobi, smo vneto razpravljali o stvareh, ki se ti?ejo na?ega mesta in ?ivljenja v njen. Na? pogovor je najprej zelo subtilno prekinil gospod, ki je z zadr?anim nasme?kom mol?e potisnil obesek za klju?e na na?o mizico in nekaj sosednjih. ?ez minutko ali dve se je prav tako zadr?ano upajo? mol?e vrnil in pobral obeske ter se brez besed poslovil.