Boj za doktorski študij

Vodstvo Univerze v Ljubljani je odgovorilo na izjavo študentskih predstavnikov, s katero so komentirali financiranje doktorskega študija ter izvedbo selekcije doktorskih študentov, ki bodo upravičeni do sredstev za študij na tretji stopnji. V odgovoru se v vodstvu Univerze v Ljubljani študentom zahvaljujejo za pripombe in pravijo, da jih bodo upoštevali pri pripravi prihodnjih razpisov. Zatrjujejo tudi, da bodo nadaljevali z opozarjanjem in zahtevami, da se mora na vseh, še posebej pa na najzahtevnejši stopnji študija sistemsko omogočiti kakovostno delo in upreti komercializaciji, pri čemer jim bo s pomočjo študentov lažje.

Ob informaciji, da se šolnine na doktorskem študiju ne bodo zniževale, ampak se bodo, nasprotno, že naslednje leto zvišale, postane ta na prvi pogled spodbuden odgovor vodstva ljubljanske univerze zgolj formalnost, s katero poskušajo utišati študentke in študente in jim hkrati vzbuditi občutek, da so slišani in upoštevani. Sinoči se je prav tako iztekla javna razprava o predlogu uredbe o sofinanciranju doktorskega študija.

Se pa problematika okoli doktorskega študija počasi seli v državni zbor. Poslanec Združene levice Miha Kordiš je drugega marca na novinarski konferenci predstavil zahteve, ki zadevajo ukinitev šolnin in sofinanciranje doktorskega študija, ter jih naslovil na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Videti je, da je pobeg s Kordiševe lestvice za rangiranje fahidiotov postavljen dokaj visoko.

Zadnji teden je bil obarvan predvsem z zakonskimi predlogi, ki se bodo poglavitno dotaknili univerzitetnega polja. V četrtek, 2. marca, so na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v javno razpravo podali izhodišča dveh zakonov, in sicer Zakona o visokem šolstvu in Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Javna razprava o obeh zakonih bo potekala do 16. marca. Pri obeh naj bi šlo za sistematizacijo univerzitetnega polja pri nas in vključevanje v evropski in svetovni akademski prostor ter, kot se neprestano poudarja, za povezovanje z gospodarstvom. Poglavitni del pri spremembah obeh zakonov se dotika usklajevanja z dolgoročnimi resolucijami Nacionalnega programa visokega šolstva in raziskovalno-inovacijske strategije za Slovenijo.

Oba zakona sta se usklajevala na Svetu za visoko šolstvo in bila tam uravnoteženo usklajena z vsemi deležniki. Nato pa je ministrstvo v trenutnem predlogu novih zakonov te predhodno usklajene elemente iz njiju črtalo. Visokošolski sindikat je tako že štirinajstega februarja ministrici dr. Maji Makovec Brenčič predlagal, naj umakne sporne predloge zakona. Dogajanje okoli univerzitetne zakonodaje se bo tako verjetno še zaostrilo, saj različni deležniki nasprotujejo velikemu delu sprememb, ki jih predlagata nova zakona.

Spletni portal Pod črto je v svoji raziskavi ugotovil, da je Študentska organizacija Slovenije v letu 2012 pri ugotavljanju svojega pravnega položaja porabila 34.500 evrov za odvetniške storitve. Pri tem je šlo za drugo pravno mnenje pri odvetniku Gorazdu Trpinu, po tem ko sta ŠOS-ovo pravno subjektiviteto že določila tako upravno kot vrhovno sodišče, in sicer v prid tega, da je ŠOS oseba javnega prava. Tako se tudi pri nedavno dopolnjenem Zakonu o skupnosti študentov dirka po vijugasti progi.

V terminu za enakopravno izobraževanje Študentsko uredništvo povzema prispevek Amadeja Kraljeviča, Radio Študent.

Facebook Twitter Deli
0 comments