Vlada je s prerazporeditvijo proračunskih sredstev ministrstvu za izobraževanje zagotovila dodatnih 4,5 milijona evrov za raziskovalno in razvojno dejavnost. Kot so sporočili po seji, bodo z okrepljenim sofinanciranjem stroškov za delovanje javno raziskovalnih zavodov dodatno zagotovljena sredstva izboljšala pogoje za njihovo delovanje.
V strokovni javnosti odmeva mnenje ombudsmanke Vlaste Nussdorfer, ki zagovarja enako financiranje javnih in zasebnih šol ter nasprotuje morebitnim spremembam ustave, ki bi "vsebinsko pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča." To je januarja 2015 z odločbo naložilo odpravo razlik v financiranju osnovnih šol.
Po mnenju Marjana Šimenca, profesorja za filozofijo in sociologijo edukacije na filozofski in pedagoški fakulteti ljubljanske univerze, varuhinja s svojim nepoznavanjem zadev zmanjšuje ugled in avtoriteto urada, ki ga vodi. Ugotavlja, da očitno ni preučila človekovih pravic na področju izobraževanja in odločb evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na zasebne šole. Če bi to storila, bi namreč ugotovila, da iz teh dokumentov jasno sledi, da države niso dolžne financirati zasebnih šol.
Varuhinja po mnenju Šimenca tudi povsem napačno ugotavlja, da se je država odločila del šolstva prepustiti zasebni pobudi. To ne drži, poudarja Šimenc, ker to ni stvar odločitve države. Država je le omogočila ustanavljanje zasebnih šol, k temu pa jo zavezujejo mednarodne konvencije in deklaracije o človekovih pravicah. »Kaže, da se varuhinja ne spozna na človekove pravice,« je oster Šimenc. Zavedati bi se tudi morala, dodaja, da v ustavi piše, da je Slovenija socialna država, nič pa o tem, da je treba uvajati tržne mehanizme na vsa področja družbe. Prav tako po njegovem ne vzdrži analogija z zdravstvom, tudi izvajalci v zasebnem zdravstvu potrebujejo koncesijo za izvajanje javnih storitev.
Študentrobljo pripravlja Študentsko uredništvo.
