Jezikovni tečaji

Študentroblja se tokrat potika po mariborskih fakultetah.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru pripravlja tečaje za izpopolnjevanje in učenje tujih jezikov ter priprave za opravljanje certifikatnih izpitov Goethe inštituta, CAE in IELTS. Naučite se lahko ruščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine ali latinščine. Na fakulteti zagotavljajo, da bo vaše znanje pridobljeno v skladu z evropskimi jezikovnimi stopnjami. Za udeležence z domače fakultete 30-urni tečaj študentske žepe olajša za 155 evrov, ostali plačajo 30 evrov več. Prijave sprejemajo do 5. marca oziroma do zapolnitve skupin.

Na mariborski ekonomski fakulteti je danes potekal poldnevni simpozij o pomenu ekološko pridelane hrane in njeni uporabi v gastronomiji, na katerem so udeleženci ciljnega raziskovalnega projekta EKO-GASTRO predstavili ključne izsledke predvsem ciljni skupini izobraževalnih institucij s področja turizma in gostinstva vseh stopenj, da bi jih opogumili k vnašanju tematike ekološke pridelave v predavanja. Čeprav so programi uradno odobreni in kurikulumi napisani, lahko znotraj njih predavatelji sami odločajo o tem, čemu dajejo poudarke in lahko določen odstotek zapisanih vsebin celo spremenijo. Poudarek raziskovalnega projekta se usmerja v pestrost in kompleksnost tega področja: gre za verigo od okolju in človeku prijazne pridelave, distribucije s čim nižjim ogljičnim odtisom, do certificiranja in na koncu primernih načinov priprave tako pridelane hrane. Današnji simpozij naj bi pomagal izobraževalnim institucijam na področju turizma in gostinstva k iskanju rešitev, kako te vsebine vnesti v kurikulume pri čim več predmetih ter tako vzgojiti nove generacije turističnih strokovnjakov, ki bodo dojemali tematiko zdrave prehrane kot bistveni del trajnostno naravnane turistične ponudbe in odgovornega odnosa do gostov. Kot bi rekli po tečaju latinščine: Dulce et utile ali prijetno s koristnim.

Zaposleni na mariborski univerzi se izobražujejo tudi o pasteh elektronskega založništva in odprtem dostopu. Bernarda Korez je v predstavitvi pasti elektronskega založništva poudarila, da je na spletu veliko piratskih in ugrabljenih znanstvenih revij. Za takšne revije je značilno, da ime revije ne sovpada z vsebino, v uredniškem odboru so izmišljena imena, objave so prehitre, premalo je recenzentov, lastnik in urednik sta ista oseba, ne nudijo pregleda plagiarizma, takojšna objava za plačilo, običajno je naslov napačen in uporablja se slaba angleščina. Verodostojno revijo se izbira po naslednjih kriterijih: kolegi so objavljali v njej, jasen je recenzijski postopek, znani so člani uredniškega odbora, založnik je član znanih mednarodnih združenj. Znanstvene revije je mogoče preveriti tudi na nekaj portalih: DOAJ, WOS, JRC, SNP in OA za monografije.

Dunja Legat pa je za zaposlene UM predstavila dileme okoli odprtega dostopa, ki je po Berlinski deklaraciji postal tako rekoč standard za znanstvene objave. Odprt dostop do znanstvenega članka na spletu pomeni prost, takojšen, online dostop do raziskovalnega članka. V Sloveniji je bila v letu 2015 sprejeta Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih projektov. Tudi na Univerzi v Mariboru in v UKM sta že pripravljena akcijski načrt implementiranja strategije odprtega dostopa in osnutek pravilnika o odprtem dostopu na UM. Do slovenskih znanstvenih člankov pa je mogoče dostopati in jih vpisovati na Nacionalnem portalu odprte znanosti.

Študentrobljo pripravlja Študentsko uredništvo.

Facebook Twitter Deli