Igorju Tičarju se ne mudi k upokojitvi. Prejšnji teden je s predsednikom upravnega odbora Univerze v Mariboru, Bojanom Škofom, sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Rektor, ki bi sredi avgusta izpolnil pogoje za upokojitev, bo torej nemoteno nadaljeval svoje delo in se bojda fokusiral na razvojne prioritete in reševanje aktualnih zadev za nadaljnji razvoj univerze in širše regije. Vendar so se okrog Tičarjevega imenovanja, kresala kresila. Senat, ki ima pristojnosti za odločanje o vseh najpomembnejših vprašanjih na univerzi, je odločil, da se rektorju lahko v skladu z veljavnimi predpisi delovno razmerje podaljša. Takšni razlagi so nasprotovali v visokošolskem sindikatu na univerzi, a njegova predsednica Marija Krečič Javornik, kljub prošnji, na seji sploh ni prišla do besede. Dogajanje bi lahko označili kot neke vrste mobing, ki ga je obtožen nekdanji tajnik mariborske univerze, le da ima lahko ta še širše posledice, ne nazadnje gre za prihodnost celotne visokošolske ustanove.
Prihodnost celotnega visokega šolstva pa naj bi uredila novela zakona o visokem šolstvu. O njej so razpravljali prejšnji teden v Državnem zboru. Razprava je tekla relativno mirno, poslanci pa so z večino 46 poslancev za in 15 proti izglasovali nadaljevanje obravnave predloga zakona. Glavne pomisleke okrog novele zakona so imeli predvsem jezikoslovci, saj naj bi novela zakona prinesla prosto uporabo angleščine na slovenskih univerzah. ŠOS je tokrat stopil na stran poslancev in opozoril, da se debata okrog sprejemanja novele ne bi smela vrteti zgolj okrog jezika. Po besedah ŠOS prinaša novela nekaj pozitivnih sprememb, kot je demokratizacija, več pravic študentov in stabilnejše financiranje predvsem tretje stopnje bolonjskega študija.
In še pred obravnavo prej omenjene novele, točno teden dni nazaj, je vlada izdala uredbo o sofinanciranju doktorskega študija. Z uredbo se ureja financiranje študija po javnoveljavnih doktorskih programih 3. stopnje. Vsi visokošolski zavodi, ki izvajajo doktorski študij, se bodo za sofinanciranje tega študija lahko prijavili na javni razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Poudarek pri izboru temelji med drugim na znanstveno-raziskovalnih kapacitetah visokošolskega zavoda. Predlog uredbe sicer v celoti nadomešča veljavno uredbo o sofinanciranju doktorskega študija. Na ljubljanski univerzi je za 20 razpisanih doktorskih študijskih programih na voljo 763 vpisnih mest za 1. letnik, v Mariboru 407, na Primorskem 157 in na Fakulteti za informacijske študije je, za študijsko leto 2016/17, razpisanih deset mest.
Na isti seji, torej 12. julija, je vlada podala tudi odgovor računskemu sodišču, ki je vlado aprila opozorilo na pomanjkljivo evalviranje, akreditiranje ter podeljevanje koncesij v višjem in visokem šolstvu. Vse omenjene dejavnosti izvaja agencija za nadzor visokega šolstva NAKVIS. Vlada je v odzivnem poročilu navedla, da je za delovanje agencije za leto 2016 na voljo dobrih 1,2 milijona evrov, v letu 2017 pa nekaj manj, kar naj bi bilo dovolj, da njeno delo ni ogroženo. Pričakovana novela zakona o visokem šolstvu pa, po besedah vlade, ne bo bistveno spremenila višine stroškov agencije v prihodnje. Zunanjih evalvacij bo sicer številčno manj, vendar se bo tudi obseg posameznih evalvacij bistveno povečal.
Ministrstvo za gospodarski razvoj je objavilo razpis za izbor operacij za učne izdelovalne laboratorije. Podprli bodo vsaj tri demonstracijske projekte za vzpostavitev in delovanje laboratorijev. Dejavnost se bo izvajala v javnih zavodih, ki so ustanovljeni kot šolski centri. Okvirna višina razpisanih sredstev je nekaj manj kot dva milijona evrov. Namen razpisa je spodbuditi nastanek oziroma vzpostavitev in delovanje učnih izdelovalnih laboratorijev za razvoj učinkovitih rešitev na področju energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov. Spodbudili naj bi tudi inovativne rešitve in vzpostavili pogoje za stimulativno okolje, kjer se bosta za večjo konkurenčnost gospodarstva povezovali gospodarsko in izobraževalno področje.
V Študentroblji smo že poročali o opozorilih Študentske Iskre glede nameravane prodaje hostla Celica v Ljubljani na Metelkovi. Njihova opozorila in predvidevanja so se izkazala za pravilna. ŠOU je namreč na spletni strani objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup ustanoviteljskega deleža v zavodu ŠOU-hostel, ki upravlja Hostel Celica na Metelkovi. Ponudbe morajo prispeti na naslov organizacije do 25. julija do 11. ure. Izhodiščna cena deleža znaša 288.000 evrov. Če ste zadeli na lotu in če ste se pripravljeni bosti z birokratskimi postopki lastnika, ki je ljubljanska občina, potem imate še slab teden časa za nakup uspešnega turističnega objekta.
Slab teden pa je minilo tudi od objave študije »Kdo dobavlja nafto v EU?«. Nova študija Cambridge Econometrics o evropski odvisnosti od tuje nafte je pokazala, da neevropska podjetja v EU dobavljajo kar 80 % uvožene nafte. Samo dva od desetih največjih dobaviteljev nafte v EU prihajata iz Evrope, večina uvožene nafte pa prihaja iz nestabilnih držav. Študija ugotavlja, da največji delež uvožene surove nafte v EU pokrivata ruski podjetji Rosneft in Lukoil. Odvisnost EU od uvoza surove nafte se je v zadnjih 15. letih močno povečala, kot se je povečala tudi odvisnost od uvoza dizelskih goriv, ki se je med letoma 2001 in 2014 kar podvojil in dosegel 35 milijard evrov. Promet je največji odjemalec nafte, saj predstavlja kar dve tretjini povpraševanje po končnih proizvodih nafte v Evropi. Vse skupaj pa kaže na to, da se bo Evropa začela vse bolj obračati v električna vozila, vprašanje je le, kako bo pridobila čisto elektriko. Do leta 2050 pa se lahko vsi skupaj potrudimo in več hodimo peš, s kolesom in javnim transportom.
Poletno Študentrobljo je izšvical David.
