Vizija EU za izobraževanje in novi izobraževalni viri na UM


Evropska komisija je razgrnila vizijo EU za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki predvideva zagon »sorbonnskega procesa« kot nadgradnjo bolonjskega procesa in naj bi izboljšal vzajemno priznavanje diplom. Med konkretnimi cilji vizije sta okrepitev programa študentske izmenjave Erasmus in uvedba študentske kartice EU, ki naj bi na uporabniku prijazen način hranila informacije o akademski zgodovini posameznika.
Eden od ciljev je tudi izboljšanje znanja tujih jezikov s postavitvijo novega merila: vsi mladi Evropejci naj bi do leta 2025 ob koncu srednješolskega izobraževanja poleg maternega dobro znali še dva tuja jezika. Med cilji so še tesnejše sodelovanje pri razvoju kurikuluma, spodbujanje vseživljenjskega učenja, priprava novega digitalnega izobraževalnega akcijskega načrta in vzpostavitev mreže evropskih univerz. Poleg omenjenega si komisija želi še širše uporabe televizijskega programa Euronews, vzpostavljenega leta 1993. V komisiji izpostavljajo, da so za izobraževalne politike seveda pristojne članice – zato tudi ni zavezujočih ciljev, a dodajajo, da lahko pomembno prispeva tudi EU.
Do leta 2025 bi morali živeti v Evropi, kjer je učenje ali delo v drugi članici EU norma, je namen vizije v Strasbourgu pojasnil podpredsednik komisije Jyrki Katainen. Na vprašanje, zakaj Bruselj predstavlja izobraževalni sveženj, če naj bi bil švedski vrh v petek namenjen socialnim temam, je Katainen odgovoril, da je delo najboljša socialna politika, izobraževanje pa omogoča zaposlitev. Komisija poudarja, da sta izobraževanje in kultura ključna pri soočanju z izzivi starajočega se prebivalstva, digitalizacije, lažnih novic, populizma in ksenofobije. Temeljni namen svežnja je zagotoviti, da bodo državljani EU odporni na spremembe v svetu. To pomeni, da se bodo znali prilagajati spremembam zaradi digitalizacije in umetne inteligence.

Na Univerzi v Mariboru lahko dostopate do novega e-vira PressReader. Vir prinaša online dostop do svežih časnikov in raznolikih strokovnih revij o modi, računalništvu, fotografiji in drugih področjih. VIri so na razpolago iz več kot 120 držav širom po svetu, v več kot 60 jezikih, v polno-stranskem in polno-barvnem formatu. Vključeni so tudi trije slovenski časniki: Večer, Dnevnik in Nedeljski Dnevnik.
Kot pri branju tiskanih edicij lahko uporabnik brska po člankih, oglasih, komentarjih, slikah in drugem gradivu. Iskati je mogoče tudi po ključnih besedah čez vse naslove in celoten 90-dnevni arhiv. Uporaba ustrezne mobilne aplikacije ob predhodni registraciji omogoča veliko fleksibilnost pri uporabi. Dostop do e-vira je mogoč znotraj računalniškega omrežja UM (IPv4 območja), preko oddaljenega dostopa, ki ga ponuja UKM ali preko ustrezne mobilne aplikacije.
Univerzitetna knjižnica Maribor jutri ob 17. uri vabi na predstavitev monografije Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja. O monografiji bodo spregovorili njeni uredniki: dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Ivo Vraničar, kustos in vodja Fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Andreja Zupanec Bajželj, kustosinja Fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V pregledni monografiji je predstavljen del bogate zapuščine Muzeja novejše zgodovine, ki danes obsega preko dva milijona fotografskih enot fototeke. Na 400 straneh je objavljenih 438 fotografij iz kar dvaintrideset različnih fotografskih zbirk in fondov. Ustvarilo jih je več kot sto poklicnih in amaterskih fotografov ali fotoreporterjev, zbornik pa dodatno bogati še seznam 292 fotografov in fotografinj, katerih dela hranijo v muzejski fototeki.
Marjan Mernik jutri ob 10. uri v okviru izobraževanja zaposlenih in študentov Univerze v Mariboru predstavlja smernice akademskega pisanja in uspešnega objavljanja znanstvenih člankov. Delavnica z napotki, ki vam bodo pomagali pri pisanju in objavljanju znanstvenih člankov, je namenjena predvsem mlajšim visokošolskim učiteljem ali raziskovalcem in doktorskim študentom, ki še nimajo veliko izkušenj s pisanjem in objavljanjem znanstvenih člankov.
S prvim filmskim večerom danes ob pol osmih zvečer Student Cuts na FERI v objektu G3 – Amfiteater Gauss začenjajo novo sezono mesečnih filmskih dogodkov. Na novemberskem večeru si poglejte filme različnih žanrov in tako v zgolj eni uri spoznajte različne zgodbe in sporočila neodvisnih filmskih ustvarjalcev. Med drugimi si boste lahko ogledali tudi najboljši dokumentarni film minule sezone in izvedeli več o živalih na otoku v središči Beograda. 
Današnji seznam filmov:
- The woman in red (Adrian Ramirez, Spain)
- Horizon (Nathanael Wheatcroft-Brown, United Kingdom)
- Rite of Passage (Sujay Narayan, United Kingdom)
- Gap (Anastasiia Meshchangina, Russian Federation)
- Women (Anastasiya Marsakova, Russian Federation)
- Belgrade's Great War Island (Vladisavljevic Lazar, Serbia)
Študentrobljo pripravlja Študentsko uredništvo.
 

Facebook Twitter Deli
0 comments