Zgodbe LGBT na filmskem platnu in v svetovnem merilu izjemna Slovenija

Pretekli teden je bila slovenska filmska scena odeta v mavrične barve. Zopet se je odvijal Škucov Festival LGBT filma, tokrat že 33. zapovrstjo. Letos je osrednji del programa potekal v Ljubljani, v Slovenski kinoteki. Že tradicionalno pa se je dogajalo tudi izven prestolnice. Filme si je bilo moč ogledati še v Mariboru, Kopru, Idriji, Bistrici ob Sotli, na Ptuju in celo v Trstu. V štajerski prestolnici je festival svoj prostor našel v GT22. V zavetju Intimnega kina so filmske navdušence gostili od srede do petka. Prvi večer so postregli z ameriškim celovečercem V osrčju (Heartland), nakar nas je festival zapeljal okoli sveta. Pristali smo na Tajvanu s Klepetom (Small Talk). V petek pa smo ostali kar doma s kratkim filmom Po Gladini.

 

Slednjemu je strokovna žirija podelila tudi rožnatega zmaja za kratki film. Režiser Blaž Slana se je v Po Gladini lotil tematike virusa HIV – s fokusom na posameznikovem soočenju z okužbo. Film je bil odlično sprejet tudi pri obiskovalcih. O recepciji svojega filma je v festivalskem intervjuju povedal, da občinstvo z zanimanjem gleda film, ker so resno temo uspeli zapakirati na nek gledljiv, provokativen in ne preveč turoben način, ki pritegne. Letos je rožnatega zmaja prejel še francoski film 120 utripov na minuto Robina Campilla. V njem režiser naslika podobo gejevskih aktivistov iz 90. let prejšnjega stoletja. Liki se na eni strani borijo z družbenimi predsodki glede virusa HIV, na drugi pa izvajajo pritiske na politično dogajanje. Filmska mojstrovina letos osvaja festivale, priznanje so ji podelili celo v Cannesu. Festival LGBT filma je letos gostil še več kot 30 ostalih filmovna projekcijah po vsej Sloveniji. Z izborom projekcij so organizatorji želeli izpostaviti aktualne probleme LGBT skupnosti in spodbuditi razpravo. O družbeni vlogi festivala je Miha Horvat, pravni zastopnik Fundacije Sonda, povedal, da se stvari dogajajo, a jih je premalo, zato vsak dogodek šteje. Sploh Festival LGBT filma je po njegovem mnenju čudovita in nujna zgodba o povezovanju, h kateri pripomorejo tudi pri GT22. Zgodba, ki se letos piše že 33. zapored, ima za seboj pestro zgodovino. Festival se je prvič odvil že davnega leta 1984 v okviru gejevskega festivala Mangus pri Škucu. S tem je postal najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Z dolgoletnim trudom si je priboril nezamenljivo mesto tudi na slovenski kulturni sceni. Danes predstavlja nepozaben družabni dogodek, kjer se enkrat letno združijo različne skupnosti: pripadniki LGBT, aktivisti in podporniki ter nenazadnje filmski ljubitelji. Slovenski biologi prejeli prestižno nagrado združenja Senckenberg. Slovenski raziskovalci so v Frankfurtu prejeli spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek v revijah naravoslovno raziskovalnega združenja Senckenberg. Z delom, v katerem obravnavajo jamske hrošče in opišejo novo vrsto, so potrdili, da je biotska pestrost Dinarskega krasa, tudi slovenskega, izjemna v svetovnem merilu. Med nagrajenci so trije raziskovalci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić ter biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak. Nagrado so prejeli za članek, objavljen v reviji Arthropod Systematics Phylogeny. V nagrajenem delu avtorji obravnavajo filogenijo visoko specializiranih jamskih hroščev hadezij in opisujejo novo vrsto iz črnogorskega kraškega podzemlja, Hadesia zetae, poimenovano po srednjeveškem črnogorskem kraljestvu. Nagrado je v Frankfurtu podelil direktor združenja Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung Volker Mosbrugger. Omenjeno združenje je eno najstarejših in največjih v Evropi, ustanovljeno leta 1817 na pobudo Johanna Wolfganga von Goetheja. Danes združuje več raziskovalnih inštitutov in naravoslovnih muzejev, med drugim v Frankfurtu, Dresdnu, Tübingenu in Görlitzu. Izdaja devet mednarodnih znanstvenih revij s področja raziskav biodiverzitete, morske biologije, evolucije in paleontologije. Vsako leto podeljuje nagrado za najboljši znanstveni članek, ki je v preteklem letu izšel v kateri izmed publikacij združenja Senckenberg. V letu 2017 je bila podeljena jubilejna 25. spominska nagrada Alexandra von Humboldta.

Facebook Twitter Deli