Belgiji je COVID-19 zamenjal politično krizo za zdravstveno – po desetih mesecih brez oblikovane vlade se je konsenz ustvaril v šestmesečni vladi z izrednimi pooblastili v boju z virusom. Iz prve roke situacijo v Belgiji opiše Jernej Povoden, mladi Mariborčan, ki živi in dela v Bruslju.
Pogovor je nastal v okviru rubrike Razkužene razglednice, ki jo za spletno emitiranje pripravljamo v sodelovanju z MKC Maribor in Mladim Mariborom, vsako sredo in nedeljo ob 20h, na Facebooku Live.
Sedemnajstletno dekle s kitaro v roki stopi na oder šova talentov srednje šole v Pensilvaniji. Med njeno folk priredbo pesmi “He’s Got The Power” nekdo iz občinstva zavpije: “Kurba!”. Dekle se za trenutek ustavi, zbere, nato hitro zaključi svoj nastop. To so otvoritvene minute filma Nikoli redko včasih vedno, najnovejšega celovečerca Elize Hittman.
Ženska na meji napada maničnosti svojo devetletno hči in dvanajstletnega sina zvleče v staro tovarno. Na vhodu začne vpiti na prisotne delavce ter administrativno vodstvo tovarne. Zagrozi jim, da bo sebe in svoja otroka polila z bencinom in zažgala, če njenemu možu ne izplačajo plač, ki jih dolgujejo. Mučni odmev ignorance in malomarnosti za trenutek zavisi v zraku, nato ženska prične zlivati bencin po otrocih, ki se ji poskušata izmakniti, nato preostanek plastenke zlije po sebi in v vrhuncu brezupa prižge ogenj.
Besedilo Zdravljice je France Prešeren napisal v jeseni leta 1844, v času, ko je prebujajočim se evropskim narodom, žejnim svoboščin in pravic, klic po svobodi tlel v prsih, a ga je represija velikih sil še lahko udušila. Prečrtani verzi 3. in 4. kitice, cenzuriranih zaradi upornih misli in propagiranja panslavizma, so načrtovano objavo pesmi v Prešernovih Poezijah iz leta 1846 okrnile do mere, s katero se ni strinjal.
Pri klavirski izvedbi ragtime stila, kjer vsaka roka igra nekaj drugega, se lahko prepletata spremljevalni evropski stabilen ritem, ki spominja na korakanje pihalne godbe in afriške sinkope. Skladen preplet različnih stilov in vplivov spodbuja k gibanju z izostrenim ritmom pesmi, primeren pa je tako za počasne in žalostne, kot za poskočne, nagajive in vesele pesmi.
Vlada je v nedeljo sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki je v veljavo stopil v ponedeljek ob polnoči. Na informacijo, ki jih je ujela z danes na jutri, so se z zaskrbljenostjo odzvali tudi študentje, saj odreja tudi zaprtje študentskih domov, ki jih mora zapustiti večina stanujočih. Odlok je v veljavo stopil hkrati s prepovedjo izvajanja javnega prevoza, ki mnogim študentom pomeni osnoven način prevoza med stalnim prebivališčem in kampusom.
Opozorilo dežurnega filmskega kritika: “To niso nujno najboljši filmi festivala, pa tudi ne filmi, ki so v strogi konkurenci favorizirani za zlatega medveda. To so trije najzanimivejši filmi, ki jih bo publika po festivalih in kinoprogramih filmofilsko lovila.”
“Ti ne delaš za nas, ti delaš z nami. Sam si krojiš usodo,” v uvodu filma Sorry We Missed You pove glas upravnika skladišča Maloneyja (Ross Brewster). Kot smo vajeni iz prejšnjih del britanskega režiserja Kena Loacha, nas čaka sto minut socialne drame, v kateri bo junak iz delavskega razreda prepotoval vseh devet krogov kapitalističnega pekla, se soočil s čudnimi birokratskimi zapleti in apatičnimi buržuji ter izgorel samo zato, da bi preživel.
Sredi gozda v vlažni zemlji, prekriti s porumenelim jesenskim listjem, zeva na roke izkopana luknja. Približajo se ji štiri osebe, vsaka s košaro, polno kostanja še vedno v bodečih lupinah. Kostanj stresejo v luknjo in ''grob'' prekrijejo s suhim listjem. Melanholična, na pravljico spominjajoča otvoritvena scena Zgodb iz kostanjevih gozdov je prvi stik gledalk in gledalcev z novincem celovečernih filmov, režiserjem Gregorjem Božičem, ter njegovo dolgoletno tekstopisno sodelavko, Marino Gumzi.
Američani bodo na novembrskih predsedniških volitvah izbrali bodisi novega predsednika (ali predsednico) bodisi bodo ostali pri starem. Podobno kot volitve pred štirimi leti ima tudi letošnji izbor pridih usodnosti, saj se zdi, da se znotraj demokratske stranke ne bije zgolj boj za prevlado med osebnostmi, kakršni sta Bernie Sanders in Joe Biden, temveč tudi med ideološkimi koncepti.