V celoti objavljamo javno pismo, ki ga je podpisala skupnost mariborskih kulturniških organizacij (med njimi tudi Mariborski radio študent - MARŠ) in je naslovljeno na mestni svet Mestne občine Maribor po napovedih, da bo ta nenadoma zmanjšala proračun za kulturo za 2023.
Druge izjave organizacij lahko najdete tudi v akciji Glas v prazno mesto.
Spoštovane mestne svetnice, svetniki,
nevladne organizacije s področja kulture z nejevero spremljamo neaktivnost in neangažiranost Mestnega sveta vsled izjav vodstva MOM, da se je le mesec in pol po sprejetju občinskega proračuna, v njem "nenadoma” pojavila luknja in da so zaradi tega nujno potrebni rezi v področje kulture, mladine, sociale in športa. Medtem ko projekti kot so brv, mednarodna šola za bogate, OFEM itd. veselo tečejo dalje, oz. so že pred tik pred otvoritvijo. Povsem nevzdržno je, da vodstvo MOM nastalo situacijo poskuša prikazati kot nenadno, nepredvidljivo katastrofo, kakor da ne gre za posledico slabega vodenja občine in slabega načrtovanja investicij. Ob tem si vodstvo MOM še drzne pokroviteljsko izjaviti “da smo vsi na istem”. Vsi zagotovo nismo na istem, razen, če tudi zaposleni na MOM ne morejo plačevati svojih računov, si bodo znižali plače ali se celo odpustili?
S krčenjem sredstev bodo že tako podhranjene vsebine, ki so primarno namenjene prebivalkam in prebivalcem mesta ter okolice, skoraj povsem izginile iz Maribora. Opustošenje bo veliko, saj bo mesto ostalo brez veziva, ki je v času vedno večje atomizacije in individualizacije družbe nujno za vzdrževanje socialnega in duševnega zdravja skupnosti. Ob tem ne pozabimo, da nevladne organizacije z omenjenih področij nudijo visoko kakovostne vsebine, ki so večinoma brezplačne ali pa vsaj zelo cenovno dostopne, kar pomeni, da jih koristijo tudi socialno šibkejše družbene skupine, do katerih je mesto, ki vedno bolj krči tudi javni prostor, vedno manj prijazno.
Z rezi se mesto samo na področju kulture, ki je javna dobrina, odpoveduje široki paleti mestotvornih vsebin: odpoveduje se filmskim festivalom in filmski produkciji, koncertom nekomercialne glasbe, neodvisnemu radiu, neodvisnemu gledališču, mladinskemu gledališču, sodobnemu plesu, festivalu sprehodov in oživljanju mestnih dvorišč, razstavam sodobne umetnosti, strokovnim revijam s področja kulture, mednarodnim rezidenčnim programom, strokovnim izobraževanjem s področja kulture in umetnosti za mlade, strokovnjakom in pedagoškim delavcem, usposabljanem dijakov in študentov, celoletnim kulturnim in ustvarjalnim programom za otroke in družine, bogati kulturno-umetnostni ponudbi za šolske skupine... Z rezi bo prekinjena kontinuiteta, ki je izjemnega pomena pri razvijanju kulturno-umetniških vsebin, nagovarjanju občinstva in vzpostavljanju družabnostnega momenta, prekinjena bo interakcija z občinstvom, ki jo je izjemno težko ponovno vzpostaviti, kot je pokazala pandemija, ustvarjalci, umetniki in kulturni producenti bodo odšli v druga slovenska in evropska mesta, kjer okolje bolje razume pomen omenjenih vsebin in mesto bo izgubilo velik dotok državnega in evropskega denarja, ki ga v občino prinašajo nevladne organizacije.
Prof. dr. Andrej Naterer nastalo situacijo komentira takole: “Kultura ni nekaj, kar lahko imamo ali pa ne. Kultura dela mesto različno od polja, gozda, ki imata sicer infrastrukturo, a le mesto ima kulturo in s tem vsebino, ki je nezamenljiva. Kultura predstavlja ključno prvino mesta in mesto kot občinska infrastruktura mora za to skrbeti. Obstaja kup pravnih aktov, ki opredeljujejo, kako mora to početi in financirati. Ponavadi občine to počnejo prek lastnih entitet ali pa izvajanje predajo nevladnim organizacijam. Če mesto slednjih ne financira, torej ne izvaja svojih temeljih nalog (med njimi skrb za kulturo v mestu) in/ali pričakuje, da bodo nevladne organizacije za to skrbele zastonj za mesto na lastne stroške. Ne znam se opredeliti, kaj je hujše, oboje pa je nesprejemljivo. Brez kulture se mesto degradira. V mestih brez vsebine imamo kriminal, droge, brezposelnost. Kultura je ključni del vsebine mesta, je zato tako obravnavana tudi v temeljnih aktih.
Prof. dr. Rajko Muršič napovedane reze vidi sledeče: “Že nekaj let spremljam izjemno spodbuden razvoj mladinskega sektorja v Mestni občini Maribor, ki temelji na podpori nevladnim mladinskih centrov ter sočasni skrbi za institucionalizirano delo z mladimi v javnem zavodu, ne da bi med njimi prihajalo do nepotrebnih trenj. V tem je bil doslej Maribor za zgled prestolnici, ki je skoraj v celoti prevzela nadzor nad mladinskim delom v mladinskih centrih. Ko smo pred dvema letoma izvedeli za načrte izpraznitve Pekarne, nas je zaskrbelo. Sedaj poka tudi na drugih za Maribor najvitalnejših kulturnih in umetniških šivih. Odrekanje podpore mestnim družbenim, umetniškim in kulturnim dejavnostim je barbarsko in povsem nepotrebno. Krivda za nastali kaos ni sistemska, ampak subjektivna, politična. Mestno vodstvo na čelu z županom je v nekem trenutku zaradi meni neznanih razlogov izgubilo kompas in, kot je sedaj videti, uničuje prav tisto, zaradi česar je bil Maribor vsaj v nekaterih segmentih življenja zgodba o uspehu. Maribor je bil prihodnost. In to prihodnost namerava župan mestu sedaj vzeti. V čigavem imenu?”
Nevladne organizacije v Sloveniji smo v letu 2021 ustvarile nekaj več kot milijardo evrov prihodkov od česar je bilo javnih sredstev slabih 534 milijonov ali polovica in od teh so občine zagotovile dobrih 125 milijonov, ostalo pripade na ministrstva. V Mariboru je MO Maribor namenila 769.053,00 eur za kulturo iz javnih razpisov v letu 2021, oz. 0,69% proračuna in 4.141.489,54 eur vse skupaj za NVO iz javnih razpisov oz. 2,94% proračuna. Mariborske NVO so po podatkih iz AJPESA ustvarile cca 72 milijonov evrov prihodkov. Vsa ostala sredstva, okoli polovico vseh prihodkov, nevladne organizacije pridobimo bodisi na trgu ali pri tujih donatorjih in s temi pridobljenimi sredstvi, katerih del na koncu pristane v državnem in občinskih proračunih, skrbimo za vrsto javnih servisov, namenjenih državljanom_kam in občanom_kam.
Če torej beremo podatke, ki so na voljo in jih tudi razumemo, je slika tega, kaj pomeni financiranje nevladnih organizacij s strani občine, povsem drugačna. Vsak evro, ki ga občina investira v NVO, se vsaj enkrat oplemeniti v finančnem smislu, predvsem pa v neprecenljivi vrednosti vsega, kar nevladne organizacije prispevamo k blaginji in razvoju lokalne skupnosti. Večino prihodkov preko opravljenih storitev vrnemo skupnosti. In da bo jasno, o čem se pogovarjamo: v lanskem letu je bil delež proračuna, ki ga je MOM namenila kulturi na programskih in projektnih razpisih 0,69% (v Ljubljani je za isto področje v istem obdobju namenjenih 0,86%!!!). Namesto v pretekli strategiji predvidenega in zaradi inflacije potrebnega povečevanja, mislimo ta delež še zmanjševati - ob dejstvu, da je bil sprejet najvišji proračun v zgodovini Mestne občine Maribor. Marsikatere NVO so tudi podizvajalke programov javnih zavodov, ki so bili prav tako predmet krčenja sredstev, ki jih sicer namenjajo za programe z zunanjimi izvajalci. Javni zavodi in NVO pa so skozi programe in projekte delodajalci številnim samozaposlenim v kulturi.
Ne moremo pristajati na izjave, da denarja ni. Denar je, ampak je usmerjen v napačne stvari. Mestne svetnice in svetnike vas zato pozivamo k prevzemanju odgovornosti. Malomarno ravnanje z javnim denarjem ne more ostati nekaznovano. Zavedajte se, da je Mestni svet najvišji organ občine. Zahtevamo, da natančno raziščete, kako je do luknje v proračunu prišlo in da sredstva v celoti preusmerite nazaj v vsebine s področja kulture, mladine, sociale in športa. Dodatno zahtevamo, da župana Sašo Arsenoviča pozovete k prevzemu odgovornosti. V kolikor župan ne bo pripravljen in sposoben poiskati ustreznih rešitev, ga pozovite k odstopu.
Podpisani (v naključnem vrstnem redu):
Martin Počkar, Kulturno umetniško društvo Coda
Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže
Hana Repše, samozaposlena v kulturi in Zavod MARS Maribor
Nika Bezeljak, v imenu Kulturno-umetniškega društva Moment
Miha Horvat, Ustanova Fundacija Sonda + iLabGT22
Marko Urbanek, Maja Arzenšek, Ajda Pfifer, Center plesa
Maja Malus Azhdari, Društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga Mitra
Sergej Vujanović, Zavod MARŠ
Petra Hazabent, Društvo NAGIB
Maja Pegan, Hiša! društvo za ljudi in prostore=Rajzefiber+Živa dvorišča+CGU
Ramiz Derlić, Društvo IndiJanez
Mojca Pernat, Film Factory
Barbara Polajnar, samozaposlena v kulturi in Društvo ZIZ
Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor
Lucija Smodiš, Pekarna Magdalenske mreže
Vid Kmetič, Rajzefiber, Festival sprehodov
Anamarija Nađ, Društvo ZIZ
