V torek, 7. 5., se bo v OBRAT-u odvila predstavitev umetnice gledališke rezidence SobaZaGosteMaribor, Ive Olujić, ki v dvotedenski rezidenci razvija projekt Meetings.
Špedicija
Služba radia MARŠ za neredne prevoze oddaljenega zvoka in prenose koncertov ter prireditev.
V torek, 16. 4., se je v OBRAT-u odvila predstavitev umetnice gledališke rezidence SobaZaGosteMaribor, Danijele Zajc. Zajc bo med svojo rezidenco razvijala in uprizorila performans projekta Suspenz.
Nove igle, nove plate, stari Dormiotti. Eros Brajko in Jan Bajc Funa, tokrat sama z več glasbe.
Transnacionalno se dvojec sladkih plat priklaplja tudi na MARŠeve valove. Dormiotti na MARŠu, s to nedeljo in naprej!
Nocoj v Radiu Goethe:
La Düsseldorf: Düsseldorf
Neu!: Hallogallo
Irmler-Einheit: Brooks
Gut und Irmler: Früh
Faust: Rückwärts durch die Drehtür
Can: Abra Cada Braxas
Harmonia: Luneburg Heath
Yamo: Time Pie
Tudi če porabo energije močno zmanjšamo, mora tako imenovani zeleni prehod še vedno zagotoviti izredno velike vire energije, največkrat v obliki električne energije. Viri za to elektriko naj bi bili po načrtih, za katerimi stoji velik del svetovne skupnosti, z Evropsko unijo na čelu, vsaj nizkoogljični, pretežno pa tudi obnovljivi, torej sonce in veter. Opustitev tekočih goriv, elektrifikacija transporta in spremenjeni načini proizvodnje elektrike bodo poleg tega zahtevali veliko bolj obsežno shranjevanje električne energije.
Nocojšnja playlista:
Noth: Idiotenapostroph
Die Türen: Grunewald is burning
Speisekammer des Weltendes: Jenga
Speisekammer des Weltendes: Viele Pommes
Fehlfarben: Anders Geblieben
Culk: Flutlicht
Gewalt: Gier
Karin Rabhansl: Rodeo
Hans-A-Plast: Schwarz und weiß
Monika Roscher Bigband: 8 Prinzessinnen
Annakin: Blood Moon
Marlo Grosshardt: Paradies bauen
Bap: Kristallnaach
Goethes Erben: Die Brut 2000
Udo Lindenberg: Sie brauchen keinen Führer
Ena največjih ovir na poti do neto ničle je prestrukturiranje energetike, ki je vir treh četrtin toplogrednih izpustov. Danes iz fosilnih goriv proizvedemo približno tri četrtine energije, preostalo četrtino pa sestavljajo nizkoogljični viri. Med te sodijo: hidro, jedrska, sončna in vetrna energija. Pogosto se nizkoogljični viri delijo še na obnovljive – hidro, sončno, vetrno, ter na neobnovljive – jedrsko in geotermalno energijo, ki jo glede obnovljivosti lahko različno interpretiramo. V oddaji bomo razmišljali, kakšna je vloga jedrske energije pri zelenem prehodu.
Na začetku meseca julija je državni zbor sprejel Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je nastal po zgledu evropskih teženj k čim večji proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, predvsem sončne in vetrne energije. Zakon posega v množico veljavnih zakonov na področju varovanja okolja, umeščanja v prostor in gradbenih postopkov. Kot trdijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, zakon odpravlja birokratske ovire z namenom lažjega umeščanja elektrarn v prostor.
Prisluhnite okrogli mizi Kratki stiki zelenega prehoda.
Je slovensko omrežje pripravljeno na nove trende v proizvodnji elektrike iz sončnih in vetrnih virov? Kakšni so pri tem izzivi prenosa in distribucije? Kam bodo usmerjene največje naložbe v naslednjem desetletju in kako jih uspešno koordinirati? V okviru teh vprašanj tudi o splošnem stanju omrežja in omejitvah, vezanih na spreminjajoče se podnebje.
Gosta okrogle mize:
Nabrežine rek, gladine jezer, strehe kmetijskih poslopij ali odlagališča odpadkov? Vetrnice na Pohorju ali plavajoče sončne celice na Velenjskem jezeru so med aktualnimi načrti prostorskega umeščanja naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, ki jih omogoča zakon v obravnavi.