Ansome, viski-pijoč anglež po imenu Kieran Whitefield postaja vedno bolj prepoznavna figura v svetu trdih ritmov, surovih distorziranih synthov in “i don’t give a fuck” vedenja. S svojim, samo za njega značilnim zvokom, izdaja predvsem na elitnih založbah MORD in PERC TRAX ter tu in tam še na kakšni manj znani, a zato ničkaj manj kvalitetni. Uvedel je trend kazajočega sredinca v sceni, ki velja za hipstersko in nekoliko zategnjeno in že strumno pridobiva sledilce in podpornike.
Album, ki ga v tokratni oddaji predstavljamo, v nasprotju s prejšnjimi oddajami, kjer smo odkrivali širino atmosferičnih in manj plesnih zvokov izvajalcev kot so SHXCXCHCXSH, Surgeona in Joe Farrja, udriha direktno po preperelem plehu iz dotrajanih industrijskih fabrik.
Ansome ga je konec februarja izdal pri britanski založbi Perc Trax, na njem pa najdemo 10 težkokategornikov z obveznim eksperimentalno-industrijskim introm.
Njegova plesno orientirana muzika ga vleče k tistim, ki uživajo v tehno koračnicah na prvo žogo, kompleksne distorzirane melodije pa supportajo tudi tisti, ki publiki ne pokažejo več od svoje robotske obrazne mimike. Ansome je zato priljubljen pri vseh, ki so kakorkoli povezani s tehnom, njegova pot pa na ramenih Bas Mooya in Perca sili še višje. Glede na njegov attitude smo lahko prepričani, da mu slava ne bo zmešala glave ali pa bo prevzel popolno vlogo razvratnega rocksuperstarja. V vsakem primeru bo njegova glasba še naprej inspirirala technoljubce od povsod.
