Vojski, ki je v Burkini Faso po mno?i?nih prostestih prevzela oblast, Afri?ka unija grozi s sankcijami, ?e v dveh tednih ne bo vzpostavila civilne oblasti. Po odstopu ?predsednika? Compaorea je v petek oblast prevzel polkovnik Isaac Zida. K predaji oblasti civilnim oblastem pozivajo tudi Zdru?eni narodi, Evropska unija in ZDA. Ulice glavnega mesta Burkine Faso ostajajo polne protestnikov, ki po odstopu Compaorea, ki je vladal 27 let, nasprotujejo voja?ki oblasti. Tiso?e protestnikov v siroma?ni zahodnoafri?ki dr?avi zahteva eno: Naj ljudstvo ?ivi dostojno ?ivljenje!
Nemirno je tudi v Ukrajini. Ukrajinski svet za nacionalno varnost namre? razmi?lja o mo?nostih odprave delne avtonomije, ki jo imata regiji Doneck in Lugansk. Tak?no potezo ?elijo narediti zaradi volitev, ki so bile v nedeljo v omenjenih regijah, kjer sta slavila proruska kandidata. Po dogovoru med Ukrajino, Rusijo, OECD in predstavniki uporni?kih skupin, ki je bil sklenjen septembra, so ukrajinske oblasti ?elele izvesti svoje volitve v Donecku in Lugansku decembra, zato so nedeljske volitve ozna?ili za nezakonite. Rusija pa jih je seveda podprla. Kako pa odziv Ukrajine komentirajo separatisti? Njihov vodja Denis Pu?ilin je dejal, da je Kijev ljudi v mejnih regijah predolgo pustil v temi in so se morali uporniki zato sami organizirati ter izvesti svoje volitve. Glede ukinitve delne avtonomije pa je rekel, da gre za Pro?enkov histeri?ni napad ter da septembra sklenjen sporazum tako ali tako ne deluje. Ob tem velja omeniti tudi dejstvo, da kar 15% najbogatej?ih Ukrajincev prihaja iz regije Doneck.
Nadaljujemo z novico o posebnem sporazumu. Zveza zdru?enj borcev za vrednote NOB Slovenije je skupaj z Rusko zvezo veteranov podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju. Sporazu med drugim zajema medsebojno obve??anje in izvajanje mednarodnih programov. ?astni predsednik Zveze zdru?enj borcev je v svojem dana?njem nagovoru poudaril, da so v ?asu nem?ke okupacije slovenskega ozemlja ?tevilni borci NOB zdru?eni z velikim ruskim narodom uspe?no borili proti Hitlerju. Vodja delegacije Ruske zveze veteranov Mihail Moisejev je v svojem nagovoru izrazil zaskrbljenost o trenutnem dogajanju v Ukrajini, o katerem smo poro?ali v prej?nji novici. Kljub prizadevanjem za mir, stvari po njegovem prepri?anju ne gredo v pravo smer. Podal je tudi kritiko ameri?ki politiki, ki po njegovih besedah ni prinesla miru ?e na nobene obmo?je v svetu. ?Vsepovsod, kjer Ameri?ani vsiljujejo demokracijo, sejejo ?rtve in smrt,? pravi. Predsednik slovenske zveze borcev Tit Turn?ek pa je izrazil zaskrbljenost nad dogodki, ki nakazujejo pojav fa?izma tako v Sloveniji ter drugod po Evropi.
Po nekajmese?nem neomenjanju Kanglerjevih radarjev, z izjemo predvolilnih plakatov z napisi ?Radarjev ne bo nikoli ve?!?, so ti ponovno aktualni. Podjetje Iskra namre? to?i Ob?ino Maribor zaradi odpovedi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Po ve?mese?nem zastoju so sodni mlini za?eli ponovno mleti. Ob?ina je namre? spomladi na okro?no sodi??e v Mariboru podala to?bo za ugotovitev ni?nosti pogodbe z Iskro. Podjetje Iskra se je za tem prito?ilo in zahtevalo prenos pristojnosti na okro?no sodi??e v Ljubljani. Ko je zadeva pre?la v roke ljubljanskega sodi??a se je prito?ila Ob?ina Maribor in za?ela se je to?ba glede pristojnosti sodi??a. Vi?je sodi??e je nato odlo?ilo, da je za odlo?anje o veljavnosti pogodbe pristojno okro?no sodi??e v Mariboru. Sojenje se bo predvidoma tako lahko za?elo v za?etku leta 2015. S to odlo?itvijo vi?jega sodi??a se je razre?ilo tudi vpra?anje, katera to?ba bo obravnavana. Vlo?eni sta bili namre? dve. Poleg ?e omenjene to?be, ki jo je vlo?ila Ob?ina Maribor, je eno vlo?ilo tudi dr?avno pravobranilstvo, ki pa ne bo obravnavana. Podjetje Iskra se je na odlo?itev vi?jegta sodi??a odzvalo z ?e ve?krat napovedano od?kodninsko to?bo. Iskra je vlo?ila to?bo za 12.8 milijonov. Znesek, ki ga zahteva Iskra je precej manj?i od zneskov, s katerimi so grozili v preteklosti. Omenjali so namre? to?be v vi?iti 256 milijonov evrov ter v vi?ini 762 milijonov evrov. O to?bah med ob?no in Iskro bomo ?e veliko sli?ali. Primer naj ne bi bil re?en ?e vsaj pet let. Vsekakor pa bodo radarji, ki so bili postavljeni, ostali tam kjer so ? upamo, da v spomin in opomin vladajo?im oblastnikom.
Dana?nji Info koncentrat zaklju?ujemo z ugotovitvami dveh novih raziskav. Raziskovalci na nizozemski univerzi v Utrechtu pa so dokazali, da mo?na ob?utenja, ki jih spro?a lakota, izbolj?ajo zmo?nost za sprejemanje odlo?itev z dolgoro?nimi posledicami. Znanstveniki iz Francije in Walesa so ugotovili da izmensko delo povzro?a prezgodnje staranje mo?ganov in zmanj?anje intelektualnih sposobnosti. Kako bodo rezultate teh raziskav uporabili pohlepni kapitalisti ?e ni znano.
