Ukrajinski predsednik Petro Poro?enko je ukrajinskim silam danes ukazal takoj?njo ustavitev voja?kih aktivnosti v okolici kraja strmoglavljenja malezijskega potni?kega letala, v katerem je v ?etrtek umrlo 298 ljudi. "Ukazal sem, da ukrajinska vojska v krogu 40 kilometrov od kraja tragedije ne sme izvajati nikakr?nih operacij in streljati," je v Kijevu dejal Poro?enko, ki se je hkrati tudi zavzel za udele?bo ruskih strokovnjakov pri preiskavi incidenta. Kljub prepovedi, pa se spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti na vzhodu nadaljujejo. Po navedbah novinarja francoske tiskovne agencije AFP je bilo obmo?je okoli ?elezni?ke postaje v Donecku tar?a ostrega obstreljevanja. Proruski protestniki naj bi v okolici zaprli ceste in ustrahovali civiliste, ki so pe? ali na avtobusu be?ali pred spopadi.
V Veliki Britaniji so potrdili zakon DRIP, ki ureja hrambo telekomunikacijskih prometnih podatkov in dostop do teh za organe pregona. Zakon je bil sprejet po izjemno hitrem postopku, v roku enega tedna so dokon?ali proceduri v obeh domovih parlamenta in pridobili kralji?in podpis, kar ponavadi traja nekaj tednov ali celo mesecev. Uradno naj bi se mudilo zaradi odprave evropske direktive o hrambi podatkov s strani evropskega sodi??a, ki je zaradi ?iroke obsega in nedefiniranih rokov hrambe ter na?ina dostopa do podatkov predstavljala nesorazmeren poseg v ?lovekovo pravico do zasebnosti in za??ite osebnih podatkov. Hramba podatkov je tako postala nezakonita, zato je britansko notranje ministrstvo izrazilo bojazen, da bodo ponudniki telekomunikacijskih storitev za?eli brisati prometne podatke, kar bi naj ote?ilo preiskovanje zlo?inov in pregon kaznivih dejanj. Zakon je stro?ji od zakonodaje, ki je veljala do razveljavitve direktive in vladi daje ve? pravic pri dostopu do podatkov. Hkrati daje organom pregona pravno podlago za dostop do podatkov izven Velike Britanije, kar doslej ni veljalo. To pomeni, da to velja tudi za podatke Britancev na primer na Googlovih stre?nikih v tujini.
V sodelovanju nem?kih in slovenskih dav?nih organov je bila ugotovljena sistemska utaja DDV, v katero so bili vklju?eni slovenski zavezanci kot vmesni ?len v verigi transakcij. Dav?na utaja je potekala s preprodajo odpadnih surovin iz tretjih dr?av, predvsem iz dr?av biv?e Jugoslavije preko slovenskih podjetij na nem?ki trg. Pri tem so ugotovili za 2,6 milijona evrov utaje davkov, zaklju?en pa je bil tudi kazenski pregon zoper osebe, ki so sodelovale v dav?ni goljufiji Izre?ena je bila 28,5-letna skupna zaporna kazen, tudi z zaporno obsodbo slovenskega dr?avljana, odgovorno osebo poslovnega subjekta, ki je s svojo vlogo vmesnega ?lena preprodajalca odpadnih surovin omogo?il izvedbo dav?ne zatajitve v Nem?iji. Slovenski dav?ni in?pektorji trenutno sodelujejo ?e v dveh tovrstnih mednarodnih nadzorih, oba sta bila za?eta na pobudo slovenskega dav?nega organa.
Nekdanji vodja obve??evalnega oddelka na obrambnem ministrstvu Anton Peinkiher je v intervjuju za Delo zatrdil, da je bil Janez Jan?a tisti, ki je leta 1990 razoro?eval Slovenijo. Prav tako naj bi z nestrokovnim delom ogrozil proces osamosvajanja ter zlorabljal vojsko in varnostno slu?bo v politi?ne namene. Po besedah Peinkiherja Jan?eve zlorabe v funkciji obrambnega ministra segajo v leto 1990, za to pa naj bi bil najbolj odgovoren nekdanji predsednik vlade Janez Drnov?ek, pred njim pa tudi Lojze Peterle. "Ko so se pod preprogo pospravile re?i, ki jih je po?el Jan?a, je umrla pravna dr?ava," je dejal v pogovoru. Peinkiher je med drugim spregovoril o aferah mariborsko oro?je in Depala vas, kjer naj bi Jan?a prvi? javno zlorabil vojsko in varnostno slu?bo. Poleg tega naj bi Jan?a, njegov namestnik Miran Bogataj in ?ef varnostne slu?be Andrej Lov?in z nestrokovnim delom zelo ogrozili proces osamosvajanja Slovenije. Kot je dejal Peinkiher, so povsem podcenjevali razmere in niso upo?tevali opozoril in strokovnih poro?il. Jan?a je bil po Peinkihnerjevih trditvah tudi tisti, ki je leta 1990 na Hrva?ko po?iljal oro?je. Septembra naj bi tako na Hrva?ko od?la po?iljka oro?ja, ki je bila v lasti Teritorialne obrambe in policije. To so bila po njegovih besedah huda kazniva dejanja, saj je ogro?al bojno sposobnost Teritorialne obrambe in s tem varnost Slovenije.
Martina Ferlinc
