Jutri bo minilo eno leto odkar je Ukrajinska vlada zaustavila priprave na podpis pridru?itvenega sporazuma z Evropsko unijo. Odlo?itev je prinesla stra?ne posledice. Zgodili so se mno?i?ni protesti, padec vlade in vojna. Samo od aprila do danes je bilo na obmo?ju Ukrajine ubitih najmanj 5.000 ljudi, ranjenih pa dvakrat toliko. Iz obmo?ja Ukrajine se je zaradi vojnega stanja v pol leta odselilo skoraj pol milijona ljudi. Opazovalna misija Zdru?enih narodov izpostavlja, da se v Ukrajini resno kr?ijo ?lovekove pravice: mu?enje, arbitrarna in tajna priprtja, usmrtitve, prisilno delo in mo?no raz?irjeno spolno nasilje so del vsakdana. Na obmo?jih, ki so pod nadzorom proruskih separatistov so tak?ne kr?itve sistemske in lahko pomenijo zlo?in proti ?love?nosti. Sum za tak zlo?in pa obstaja tudi za ukrajinsko stran. Poro?ilo 35 ?lanske misije Zdru?enih narodov obsoja tudi uporabo kasetnih bomb in njihovo uporabo ozna?ujejo za kr?itev mednarodnega humanitarnega prava in morebiti celo vojni zlo?in. Opozarjajo tudi na odkritja mno?i?nih grobov in pozivajo k preiskavam.
Med tem, ko ljudje se ljudje borijo za pre?ivetje, pa veleposlani?tvo Velike Britanije v Kijevu izziva Ruse. Na Twitterju so namre? objavili diagram, ki naj bi ?Kremlju pomagal prepoznati svoje tanke? v Ukrajini. Tvitu so pripete fotografije s tanki in pripis, da Ukrajina tak?nih takov ne uporablja ter grafika, ki prikazuje po ?em je mogo?e prepoznati ruski tank T-72BM. Zahod Moskvi o?ita, da z oro?jem in borci aktivno podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, med tem ko Rusija zanika voja?ko prisotnost na tem obmo?ju in ukrajnisko vlado obto?uje, da pripravlja novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine. Dokaz za to naj bi bil ukaz ukrajinskega predsednika Pro?enka, da se ustavi delovanje in financiranje vseh javnih ustanov ? dr?avnih uradov, bolni?nic in ?ol ? na obmo?jih, ki so pod nadzorom separatistov.
Kljub napetim odnosom med Rusijo in Evropsko unijo, pa Putin lahko najde prijatelje med predsedniki evropskih dr?av. ?e?ki predsednik Milo? Zeman je eden izmed njih, to pa ?ehe zelo razburja. Ob 25. obletnici ?ametne revolucije, ki je prinesla padec komunisti?nega re?ima na takratnem ?e?koslova?kem, so se na ulicah po dr?avi zvrstili protesti proti predsedniku Zemanu in njegovim proruskim na?elom. Podobni protesti so se zgodili tudi proti mad?arskemu premijeju Obranu. Vendar pa za proteste na mad?arskem ni krivo samo Obranovo prijateljevanje s Putinom. Najprej sta jih jih na ulice pognala napovedan davek na uporabo interneta, ki zaradi mno?i?nih protestov ne bo sprejet ter skrajna desni?arska politika. Razlogov za proteste pa je ?e ve?. Mad?arski parlament je namre? danes sprejel paket dav?nih zakonov, ki bodo Mad?arom prihodnje leto prinesli nove davke. V v okviru novih zakonov bodo zvi?ali davek na ogla?evanje ter davek za nadzor, kar bo ?e posebej prizadelo doma?a in tuja podjetja. Paket pa prina?a ve? davkov tudi za navadne dr?avljane. Okoljski davek bo po novem veljal tudi za ?ampone in mila, tako imenovani davek na ?ips oziroma nezdravo hrano pa bo veljal tudi za alkohol. Davek na dodano vrednost ostaja nespremenjen, in sicer 27 odstoten, kar je najvi?ji DDV v Evropski uniji.
Proti odlo?itvam vlade pa protestirajo tudi v Londonu. Ko je vlada napovedala zvi?anje ?olnin se je v?eraj na ulicah Londona zbralo ve? kot 5.000 ?tudentov. Letne ?olnine naj bi se na angle?kih univerzah dvignile do 9.000 funtov, kar je malo manj kot 11.300 evrov. Protestniki so po tem, ko so se prebili mimo policijskih barikad pred parlamentom, vdrli v sede? Konservativne stranke ter v oddelek za gospodarstvo, inovacije in ve??ine, ki je odgovorno za univerze v Angliji in Walesu. Tam jih je ustavila protiizgredni?ka enota policije, ki je aretirala nekaj protestnikov. Do dviga ?olnin je del var?evalnih ukrepov, ki jih na?rtuje vlada Davida Camerona. ?tudentje opozarjajo, da lahko moderna dr?ava v globaliziranem svetu u?inkovito deluje le z visoko izobra?eno delovno silo, kar pa drage ?olnine ne omogo?ajo.
V Amnesty International ter koaliciji organizacij za ?lovekove pravice in tehnolo?kih organizacij lansirajo novo orodje Detekt. To orodje bo novinarjem in zagovornikom ?lovekohvih pravic omogo?ilo, da preverijo, ali je na njihovem ra?unalniku name??ena znana vohunska programska oprema za nadziranje, ki jo pogosto uporabljajo tudi vlade. Vodja Oddelka za tematike povezane z vojsko, varnostjo in policijo pri Amnesty International Marek Marczynski je povedal, da vlade v vedno ve?ji meri uprorabljajo nevarne in sofisticirane tehnologije, ki omogo?ajo, da berejo zasebno elektronsko po?to aktivistov in novinarjev ter na daljavo pri?gejo kamero ali mikrofon na njihovem ra?unalniku. Detekt bo aktiviste opozoril na tak?no vme?avanje, da bodo lahko ukrepali. Marczynski pravi, da ta program predstavlja povra?ilni napad na vlade, ki uporabljajo informacije, pridobljene z nadziranjem, za samovoljna pridr?anja, nezakonite aretacije in celo mu?enje zagovornikov ?lovekovih pravic in novinarjev.
Na obisku v Sloveniji je podpredsednik kitajske vlade Wang Yang. Danes se je sre?al s podpredsednikom slovenske vlade in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom ?idanom. Po sre?anju z Wangom je ?idan povedal, da so politi?ni odnosi med dr?avama odli?ni in primeren temelj za pospe?evanje gospodarskih odnosov. Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko zelo nar?a?a, lani je zna?ala 665 milijonov evrov, pri ?emer je izvoz na Kitajsko zna?al 126 milijonov evrov, uvoz pa 539 miljonov evrov. Cilj obeh dr?av je, da se gospodarska menjava pospe?uje ter da se naredi vse, da se razlika med uvozom in izvozom ?imbolj zmanj?a. ?idan je povedal tudi, da Slovenija zaradi logisti?nih poti in osrednje lege predstavlja primerno vstopno to?ko za kitajsko gospodarstvo, zato je kitajske investitorje povabil, da pogumno investirajo v Sloveniji, kar bo prineslo koristi obema dr?avama.
Hoteli ?portnega centra Pohorje bodo naslednjih 12 mesecev pod upravljanjem Term Maribor. Najve?je hotelirsko podjetje v Mariboru je v?eraj z Dru?bo za upravljanje bank podpisalo kratkoro?no najemno pogodbo. ?e se po poteza izkazala za pozitivno, se bodo po poteku te pogodbe pogovarjali tudi o morebitnem nakupu objektov. Terme Maribor so v najem vzele vse nastanitvene zmogljivosti, ki si jih je pred ste?ajem prilastila Slaba banka, razen penziona Martin, ki je potreben obnove. Najprej bodo 5. decembra za goste odprli hotel Arena, po tem pa ostale hotele in aprtmaje. V prihodnjih tednih bodo postopno za?eli zaposlovati nekdanje zaposlene ?portnega centra Pohorje. Koliko ljudi bodo zaposlili, ?e ne razkrivajo.
Fotografija: UK Embassy in Kiev
