16. junij 1976 – Soweto
16. junija 1976 so se tisoči temnopoltih šolarjev v južnoafriškem Sowetu odpravili na protest proti odločitvi apartheidskih oblasti, da mora del pouka potekati v afrikanščini, jeziku vladajoče bele manjšine. Kar se je začelo kot študentski protest, se je hitro spremenilo v eno najpomembnejših vstaj proti apartheidu. Policija je na množico odprla ogenj.
Hector Pieterson, ustreljen tistega dne, je umrl star 13 let. Fotografija njegovega trupla je obšla svet in postala eden najbolj prepoznavnih simbolov boja proti apartheidu. Nemiri so se iz Soweta razširili po državi in trajali mesece. Umrlo je več sto ljudi, po nekaterih ocenah več kot tisoč. Dogodek je dokončno razbil predstavo, da lahko južnoafriški režim dolgoročno ohrani politični red zgolj z represijo, ter postal prelomnica v mednarodni kampanji proti apartheidu.
14. junij 1991 – Švicarska ženska stavka
14. junija 1991 se je v Švici zgodila ena največjih ženskih mobilizacij v evropski zgodovini. Po vsej državi je delo prekinilo ali protestno sodelovalo do pol milijona žensk. Povod je bilo dejstvo, da je bila enakost spolov sicer že deset let zapisana v švicarski ustavi, v praksi pa so bile razlike v plačah, zaposlovanju in politični moči še vedno ogromne. Protesti so zajeli tovarne, urade, šole in javne prostore. Mnoge udeleženke so opozarjale, da družba temelji ne le na plačanem delu, temveč tudi na neplačanem skrbstvenem delu žensk, ki ostaja nevidno. Stavka je postala prelomni trenutek švicarskega feminističnega gibanja in ostaja eden redkih primerov, ko je skoraj celotna država za en dan razpravljala o vprašanju, kdo opravlja delo, brez katerega družba sploh ne more delovati.
15. junij 1907 - rojen Lojze Spacal
Na današnji dan se je leta 1907 rodil Lojze Spacal, slikar in grafik, zaveden Slovenec in antifašist. Kot sodelavec Bidovčeve skupine je bil 1929 zaprt v južnoitalijanski Bazilikati. S slikarstvom se je spoznal na beneškem umetniškem liceju, profesorski izpit je opravil v Rimu, študij pa je nadaljeval na Višjem zavodu za dekorativno umetnost v Monzi in hkrati na milanski akademiji Brera. Med drugo svetovno vojno je bil poslan v kazenski bataljon, nato pa interniran. Lojze Spacal se je sprva ukvarjal z oljnim slikarstvom, pozneje pa se je posvetil grafiki in v njej dosegel umetniški vrh. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja (takrat je dobil več naročil za opremo javnih poslopij z mozaiki ter ladij s tapiserijami) je bil že splošno priznan kot pomemben grafik. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado. Januarja letos je v Trstu rojeni umetnik v Accetturi dobil svojo ulico - nekdanja Via Ospizio, kjer je imel delavnico in razvijal fotografije, se sedaj imenuje Via Luigi Spacal.
