Mašina Beti je šla na Repetitorje in zopet spiše KoncertRacijo. Maro, Roki in Zinedin pa se emotivno in navdušeno o JazzLent koncertu Theota Crokerja.
REPETITORR!! (RS) (Jurčkov - Večerov oder, 1. 7.)
“Ovaj grad nije dovoljno velik ni za jednog od nas!!!” je zadonelo z včerajšnjega Večerovega odra. Kitare so v overdrajvu, milijon in enkrat smo preverili radarsko sliko padavin, zdaj pa si končno lahko uničimo glasilke ob Repetitorjih.
Garage-rock-post-pank zasedbo sestavljajo Boris Vlastelica (vokal, kitara), Milena Milutinović (bobni) in Ana-Marija Cupin (bas, vokal). Skupina iz Beograda ima na balkanski glasbeni sceni sloves ene najbolj zanesljivo eksplozivnih. Njihov zvok je tako ikoničen, da je beseda Repetitor postala pridevnik za opis tega zašvicanega in brezkompromisnega tona. V Srbiji se je namreč začel novi val mladih alternativnih bendov, ki se srečujejo z očitki, da “repetirajo Repetitor”.
Bend je sicer na sceni že 20 let, pred kratkim pa so se vrnili s hiatusa. Del zasedbe je med tem zaplul v starševske vode, njihov izraz pa kljub temu ostaja enako mladosten, divji in surov kot prej. Gibljejo se nekje v sferi noise-rock ikon Sonic Youth in kultnih beograjskih novovalovcev Šarlo Akrobata. V živo pa vse skupaj zapakirajo v nekaj povsem svojega - v hrupno in katarzično izkušnjo.
Sound zveni “umazano”. Kitare so distorzirane, bas težek in melodičen, bobni pa tolčejo neusmiljeno. Boris je med koncertom skakal po odru in brez premora razdajal zadnje atome energije. Njegov kričeč vokal je dopolnila Ana-Marija z višjim tonom glasu. Vokal je na trenutke rezal, kot da gre za življenje ali smrt in nas v valovih vodil v trans. Medtem pa smo čutili dež na svoji koži in bas v srcu.
V izrazu Repetitorjev je mogoče slišati dediščino beograjske alternativne scene - nemir in neposrednost, ki sta v tamkajšnji glasbi prisotna že od jugoslovanskega novega vala dalje. Temu primerno se je na včerajšnjem koncertu Maribor zbudo kolikor to pač gre. Med obiskovalci so bili pretežno ateji (moški srednjih let, ki so očitno z glasbo odraščali od svojih dvajsetih ali tridesetih dalje). Eden od njih, očitno vesten fan, nas je ob prvi pesmi zaskrbljeno vprašal, če je že veliko zamudil. Na njegovo srečo pa je zamuda merila samo v sekundah.
Najbolj zagrizeni pankerski krogi Repetitor včasih označujejo kot mainstream oz. “komercialo”. Za povprečnega Mariborčana pa je to še vedno čisti underground. Ravno zato mogoče delujejo kot zelo dobra vstopna točka v balkansko glasbeno alternativo. Če si torej želite piskajočih ušes in prostora za sprostitev notranjega nemira, so za vas pravi naslov.
