Egalitarnost je hudir. Ne razumite me napak, v celoti in brezprizivno jo podpiram. Ampak vendarle zahteva veliko predanosti in pozornosti. Upoštevanja soljudi, njihovih potreb in želja. Zavedanje, da pravzaprav kot posameznik nisi pomemben, ampak si le del nekega širšega sistema. Kljub našim najboljšim namenom pa v vsakem od nas tli neki mali Stalin. Če ta diktator prevlada, pač postaneš neprijeten, ukazovalen kreten. Če ga dokončno umoriš, izgubiš svojo željo po avtonomiji, svoje samospoštovanje in voljo do tega, da uveljaviš svoj prav. Tako ga je vsake toliko treba spustiti na plano.
Info
Te dni obeležujemo prvo zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Odmevna akcija levičarskih študentov je trajala od 26. maja do 2. junija 1971, geslo zasedbe pa se je glasilo: »Naše gibanje je boj za socializem«.
Na vzpon študentskega gibanja v Jugoslaviji so pomembno vplivale politične reforme v obdobju t. i. partijskega liberalizma v šestdesetih letih, ki so okrepile vlogo tržnih mehanizmov v jugoslovanskem gospodarstvu in posledično poglobile socialne razlike v državi. Kot odziv na pariške proteste maja 1968 so že beograjski študenti zasedli univerzitetne prostore ter se podali v neposreden konflikt s tedanjo Zvezo komunistov, ki so ji očitali izdajo revolucionarnih socialističnih načel.
Na slovenskem parlamentarnem terenu vlada kaos, ki je odsev strukturnih značilnosti svetovne politike. Poslanci stranke Resni.ca poročajo, da so jih predstavniki tako imenovanih levosredinskih strank in državnih podjetij skušali podkupiti z namenom, da prestopijo na drugo stran. Najsi so očitki resnični ali ne, v njih ne smemo videti ničesar presenetljivega. V postfordističnem globalizmu je delitev dela svetovna, makroekonomske in fiskalne politike pa državam diktirajo nadnacionalne institucije, kot je Evropska unija. Po željah nemških in francoskih korporacij in bank, predvsem nemških.
Njega dni je bilo nabijanje videoigric precej družabno početje. V mavrico ali slonokoščenca si pač vtaknil dva joysticka in se preganjal po digitalnih svetovih s prijateljem, ki je sedel ob tebi. A prijateljstva so obstala tudi pri igrah, ki niso bile nujno večigralske. Ena takšnih je bila zame znameniti Pirates! Le-te je davnega leta 1987 za MicroProse spisal priznani Sid Meier, ki je kasneje na naše zaslone prinesel Civilizacijo. Ob gusarjih sva z Danom preživela dneve.
V petek, 8. maja, smo se z ekipo Radia MARŠ odpravili na Metelkovo, kamor so nas kolegi z Radia Študent povabili na praznovanje 57. rojstnega dne. Ob omamni pijači in okusni jedači ni manjkalo niti pestrega glasbenega nabora, predvsem pa zgovornih ljudi.
Za naš čas pošasti je značilna unikatna časovnost. Nihamo med prepričanjem, da “se nikoli nič ne zgodi” in enkratnimi zgodovinskimi dogodki. Nič se nikoli ne zgodi, a v zadnjih letih smo doživeli pandemijo, globalni lockdown, vojno v Ukrajini, genocid v Gazi in vojno v Iranu, ki jo Iran dobiva, čeprav večina populacije česa takega nikakor ni pričakovala. In drugih dogodkov, ki so bistveni, a jim zahodno občinstvo ni vajeno posvečati pozornosti. Predstave o tem, kaj je normalno in kaj ne, se vztrajno rušijo.
Ko nabijam kakšno staro igrico se neredko sprašujem, če mi je tako pri srcu le zaradi nostalgije. Opustošeni petdesetletnik, ki se mu na razbrazdano lice prikrade blagi nasmešek, ko se spomni sijaja svojih mladih dni, pa ti štosi. Ampak iskreno se mi zdi, da je na starih igrah nekaj več, kot le nostalgični spomin. Morda so bili avtorji prisiljeni poiskati izvirnost v rigidnih okvirjih računalnikov z le nekaj kilobajti spomina. Morda je bilo založništvo manj korporativno in je ustvarjalcem puščalo več svobode, da so izkazali svojo vizijo.
Za začetek za vse tiste, ki ne veste, čeprav Marx ve, da vemo.
Na današnji dan leta 1941 se je v stanovanju literata Josipa Vidmarja, v okupirani Ljubljani pod italijansko upravo, zbrala majhna skupina predstavnikov komunistov, krščanskih socialistov, sokolov in levih kulturnih delavcev. Ustanovili so Protiimperialistično fronto, po nemškem napadu na Sovjetsko unijo junija 1941 preimenovano v Osvobodilno fronto.
Najboljši anauncment koncerta ever. Priite u Gustaf.
Zavod za poetizacijo sveta Dve luni obhaja peto obletnico obstoja in obstanka na vzhodnoslovenskem zemljevidu poezije. Pred popoldansko-večernim dogodkom in tudi svečano izdajo antologije Pred novimi ozemlji stati nekoliko radoveden se pri nas ustavita komandirki pesniške lunarne ekspedicije, Nina Medved in Glorija Džankič.
