Kako postane? iz protestnika, tako reko? ?ez no?, oblastnik?
To vpra?anje si postavljam vedno, ko vidim, kako malo ?asa je potrebno, da v?eraj?nji gore?i nasprotniki vsakr?ne oblasti ob prvi prilo?nosti prevzamejo oblastni?ko obna?anje in s tem zaverovanost v lastno mo? in modrost odlo?anja. V svoj in edini prav!
Prav eksemplari?ni primer tega je bila razprava o prora?unu za leto 2015 v Mestnem svetu mestne ob?ine Maribor.
Jure Leskovec, ki je eden najmlaj?ih profesorjev na eni najbolj?ih ra?unalni?kih univerz na svetu, na Stanfordu v Kaliforniji, je postal zvezda svetilka na slovenskem podro?ju. In?enirji javnih mnenj, kot npr. Mladina in drugi, ga predstavljajo kot ?e en primer wunderkida, ki je svoje ultra znanje lahko apliciral ?ele v Obljubljeni de?eli. Nosijo ga po rokah (kot npr. tudi na?ega dragega ?i?ka), se klanjajo njegovemu razsvetljenstvu, toda ti svetilniki jim na ?alost ble??ijo naravnost v o?i. Na ta na?in sledilci postanejo slepi. Besede postanejo samoumevne in mlade glave ve?
Ne?teto mrtvih. Regristrirani mrtvi so le vrh ledene gore. Mednarodna organizacija za migracije je v svojem lanskem poro?ilu o mno?i?nem umiranju migrantov na mejah, ki lo?ijo dominantne in podrejene dr?ave sveta, pozvala k enotni metodologiji ?tetja umrlih. Neregistriranih smrti naj bi bilo toliko kot zabele?nih. ?e ne ve?. Avtorici dokumentarca Les messagers o nasilju nad migranti na ju?nih mejah Evropske unije govorita o organizirani pozabi. Najdena trupla zagrebejo na skrivaj, okoli??ine smrti niso predmet sodnih preiskav.
Na dana?nji dan nas je zapustil na? predragi tovari? Tito. In Jugoslavija je ?la v maloro. Zgodila se nam je Slovenija. Po vseh teh letih in ponosno dvignjenih zastavah, ob raznih obele?enjih nepojmljivih grozot prve in druge svetovne vojne ter praznikovanju ob delavskemu prazniku, se je grenak ob?utek valil po zraku z vsemi primesmi politi?nih akcij, ki so nas pripeljale z vlakom, za vlakom ali pa kar pe? do situacije in okoli??in, ki ne segajo ?e pri-dobljenim delavskim in socialnim pravicam niti do gle?njev.
Mogo?e na prvi pogled dana?nji naslov izgleda nekoliko nenavadno, pa vendar v njem nekje ti?i nek smisel.
Prej?nji teden je v Sredozemskem morju potonila ladjica z ve? kot 800 ljudmi na krovi, ki so se odpravili na negotovo in nevarno pot iz Libije v Evropo. ?tevilka je visoka, primer pa vse prej kot osamljen. Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da bi lahko do konca tega leta v Sredozemlju utonilo ve? kot 30.000 ljudi. Evropska unija je ob tem baje zgro?ena in se je sestala, da nemudoma ukrene vse, da se to ne bi zgodilo, saj gre za humanitarno katastrofo, pred katero si ve? ne moremo zatiskati o?i. Tako vsaj italijanski premier Renzi.
Po skrbni priklenitvi svojega kolesa ? ker, mimogrede, v Mariboru kradejo tudi sede?e ? se odpravim v pritli?ne prostore Tkalke, kjer naj bi na dogodku katerega sem se namenil obiskati, govorci ? glej ga zlomka ? govorili ravno o kraji in pa ropanju. Toda ti ne?astni opravili bi v prihodnosti potekali na posreden in celo legalen na?in, na?in ki bi se odvijal v mnogo ve?jih razse?nostih in v belih rokavicah mednarodnih trgovinskih poslov. Vsaj tako je bilo mogo?e brati besede govorcev, ki so nam kak?nim petnajstim poslu?alcem ? v petek 17. 4. 2014 ?
Zdravo in lepo pozdravljeni v ponedeljkovi Poliziki. Kaj vse se je zgodilo od kar sem se nazadnje oglasila? Barvali smo jajca, jedli hren, ?unko in kruhek z rozinicami ter pili vino. Tisti, ki smo pravi Jugoslovanski produkti, smo to po?eli celo ve? kot enkrat. Tako smo se kar 2 krat zaporedoma poklonili Jezu??ku, na?emu velikemu vzorniku in razsvetljencu, ki nas je u?il o brezpogojni in brezmejni ljubezni. Le kaj bi porekel na dejstvo, da se trmasti ?love?ki ?e do danes nismo uspeli nau?iti tega nauka?
Moj zadnji zapis, prebran pred ?tirinajstimi dnevi, namenjen gospodu ?upanu, doktorju Andreju Fi?travcu sem kon?al z besedami: Gospod ?upan, to ni prvoaprilska ?ala.
Mestna ob?ina Maribor je kon?no dobila predlog prora?una za leto?nje leto? Natisnjenih je kar nekaj lepih ?tevilk, gospod ?upan zatrjuje, da bo denarja dovolj le za mi?jo dlako, predvsem, ko gre za socialo in seveda za kulturo, kjer se spodbuja in nakazuje, da bo treba po kulturne peneze ven, v Evropo. Nekam pa?. Mestna ob?ina Maribor je socialna bomba in to vsi vemo, tudi tisti, ki so prera?unavali ta prora?un.