Kitajska je danes ZDA predala seznam oseb, ki so se v preteklosti okoristile na ra?un korupcije in pobegnile v ZDA. Na seznamu so ve?inoma predstavniki vlade in direktorji dr?avnih podjetij, ki so osumljeni sprejemanja podkupnine ali dav?nih utaj, ostale podrobnosti pa zaenkrat ?e niso znane. Kitajska akademija za dru?bene vede je ocenila, da naj bi iz dr?ave od sredine 90ih let prej?njega stoletja pa do leta 2008 v ZDA pobegnilo ve?
Info
V bli?ini ceste, ki povezuje Ju?no in Severno Korejo, je izbruhnil po?ar in se raz?iril vzdol? strogo varovane meje. Zaradi ognjenih zubljev sta obe dr?avi med drugim blokirali dostop do skupnega industrijskega parka Kaesong, poro?a francoska tiskovna agencija AFP. Gasilci obeh dr?av se trudijo po?ar pogasiti.
Po?ar je izbruhnil na severnokorejski strani demilitariziranega obmo?ja, ki se razteza ob meji, in se nato ob mo?nem vetru hitro raz?iril, med drugim ob omenjeni cesti, ki pelje do Kaesonga, je sporo?ilo ju?nokorejsko ministrstvo za zdru?itev.
Jemen ostaja na pragu dr?avljanske vojne. V v?eraj?njih spopadih med provladnimi in protivladnimi silami je umrlo 30 ljudi. Uporni?ki ?iitski Hutiji so predsednika Hadija pregnali iz prestolnice Sana v mesto Aden. Polo?aj se je poslab?al v nedeljo, ko so ?iitske milice zasedle glavno letali??e v dr?avi. ?lo naj bi za povra?ilo za petkove samomorilske napade, ko je v dveh ?iitskih mo?ejah v Sani umrlo okoli 150 ljudi. Odgovornost za te napade je prevzela Islamska dr?ava.
19. in 20. marca je v Mariboru potekala mednarodna konferenca o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Konferenca, ki jo je organizirala UTD sekcija Zofijinih ljubimcev, se je odvijala v Vetrinjskem dvoru in Infopeki, govorci in udele?enci pa so sku?ali premisliti vpliv UTDja na zmanj?anje nara??ajo?e rev??ine in dru?benih neenakosti.
Pozdravljeni, pozdravljene in pozdravljeno na radiu Marš, ki valovi na 95,9 megaherza. Dvajset let je minilo od Četrte svetovne konference o ženskah v Pekingu, Kitajska, v organizaciji Združenih narodov. Danes bomo skušali ugotoviti, kam so nas pripeljali napori in delo, ki je bilo opravljeno od takrat. Pretresli bomo pojme družbenih spolov in njihov vpliv na družbeno organizacijo zasledovali skozi zgodovino, pa vse do danes.
Na v?eraj?njih pred?asnih parlamentarnih volitvah v Izraelu je v skladu s predvidevanji ponovno slavil ultra desni?arski premier Benjamin Netanjahu. Po skoraj vseh pre?tetih glasovih naj bi njegova stranka Likud v 120-?lanskem parlamentu imela 30 poslancev, njegova najve?ja tekmica, levo-sredinska Sionisti?na unija pa 24. Vodja slednje Izak Hercog je z razo?aranjem priznal poraz. Zagotovil je, da se bodo ?e naprej borili za socialno pravi?nost, enakopravnost in demokracijo.
Jutri, 19. marca ob 13. uri se za?enja dvodnevna konferenca o univerzalnem temeljnem dohodku z naslovom UTD kot odgovor na dru?bene neenakosti. Konferenco organizira UTD sekcija dru?tva Zofijini ljubimci v sodelovanju z evropskim zdru?enjem UBIE. Koordinator organizatorjev Branko Gerli? je o konferenci povedal naslednje:
Izjava se nahaja v posnetku.
Izrael bo izvedel pred?asne volitve. Jutri bo 5,9 milijona volilnih upravi?encev odlo?alo ali naj dr?avo po ?estih letih ?e naprej vodi sedanji premier Benjamin Netanjahu ali bodo dali prilo?nost komu drugemu. Predvideva se, da bo v ospredju boj med sedanjim premierjem ter Izakom Hercogom, vodjo levo usmerjene Sionisti?ne unije. "Jutri bo javnost izbirala med upom in brezupom," pravi Hercog, ki je mnenja, da je javnost naveli?ana sedanjega vodstva in da je napo?il njegov ?as.
Islandija je v?eraj uradno umaknila pro?njo za ?lanstvo v Evropski uniji, za katerega je zaprosila leta 2009, po hudih udarcih finan?ne krize. Leta 2010 so se za?ela tudi pristopna pogajanja, ki pa jih je leta 2013 ustavila nova, evroskepti?na desnosredinska vladna koalicija. V vladi premierja Sigmundurja Davida Gunnlaugssona so prepri?ani, da bo dr?ava svoje interese bolje udejanjala zunaj unije. A vlada v svojih odlo?itvah o?itno ne vidi potrebe ali celo dol?nosti po upo?tevanju demokrati?nih institutov. Odlo?itev je namre?
V veliko ameri?kih mestih so ?e ali pa bodo v kratkem med kazniva dejanja dodali dajanje hrane brezdomcem. Med mesti, ki so ?e uvedle to kazen, je ve?ina glavnih mest zveznih dr?av. V nekaterih mestih je za pomo? brezdomcem predvidena 2-mese?na zaporna kazen, v ostalih pa denarna kazen, ki lahko zna?a tudi do 600 dolarjev. Glavni cilj teh zakonov naj bi bilo zmanj?anje ?tevila brezdomcev. Nasprotniki zakonov proti brezdomcem pa pravijo, da naj bi bil u?inek novih zakonov ravno nasproten. ?tevilo ljudi, ki ?ivijo na robu pre?ivetja, se bo ?e pove?alo.
