Kot smo ?e pred slabim tednom dni poro?ali, se v Amsterdamu dogajajo ve?ji ?tudentski protesti. Prvi so bili organizirani novembra lani pod imenom Humanities Rally, ko je vodstvo Univerze v Amsterdamu napovedalo ve?je spremembe na Fakulteti za Humanistiko. Ta je podvr?ena najve?jim rezom zaradi najmanj?ega dobi?ka znotraj Univerze.
Info
Nova ?tevilka francoskega satiri?nega tednika Charlie Hebdo je po pribli?no mesecu in pol premora znova na policah. Po januarskem napadu, v katerem je ?ivljenje izgubilo 12 ljudi, je to druga izdana ?tevilka. Karikatura na novi naslovnici prikazuje trop psov z obrazi predsednice francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, oboro?enega islamista in pape?a. Lovijo majhnega psa, ki pred njimi be?i z izvodom Charlie Hebdoja v gobcu.
Ne samo v Sloveniji in ne samo v vzhodni Evropi, ampak tudi tam kjer naj bi se tudi za ?asa krize cedila mleko in med, napovedujejo ostre reze, ki pa kakopak padejo najprej na ?tudente. Univerza v Amsterdamu je zaradi rezov na podro?ju ?olstva napovedala ureditev univerze.
Tur?ki predsednik Erdogan je danes razkril svoj poseben na?rt. Na Kubi bo zgradil veliko mo?ejo. ?lo naj bi za mo?ejo v otomanskem slogu, podobno tisti ob Bosporju v Istanbulu. Za gradnjo mo?eje v Havani so se kubanske oblasti ?e dogovorile s Savdsko Arabijo, nad ?emer je Erdogan razo?aran, zato je Raulu Castru ponudil, da zgradijo ?e kak?no mo?ejo v kak?nem drugem mestu.
Danes so se ukrajinske oblasti in proruski uporniki dogovorili, da na obmo?ju strate?ko pomembnega mesta Debalcevo za kratek ?as prekinejo ogenj. S tem bodo prebivalcem mesta omogo?ili, da zapustijo svoje domove. Zelo prijazno, kajne?
V ameri?ki zvezni dr?avi Kolorado so odkrili, kako se hitro napolni prazna dr?avna blagajna. Z legalizacijo marihuane. V Koloradu od leta 1992 velja amandma, ki dolo?a zgornjo mejo zneska v dr?avni blagajni, ki ga dr?ava pridobi s pobiranjem davkov. Prese?ek dav??in se po omenjenem amandmaju razdeli med davkopla?evalce. Ko so v Koloradu v lanskem letu legalizirali marihuano, so napovedovali, da bo to v prvem letu v blagajno prineslo 70 milijonov dolarjev. Pri napovedih se niso zmotili za veliko. V enem letu je dr?ava od prodaje marihuane pridobila 50 milijonov dolarjev.
V?eraj, 4.2. je bila v Udarniku tiskovna konferenca Zdru?enja Frank. Kredit v ?vicarskih frankih je marsikoga zelo udaril po ?epu, ?e posebej po 15. januarju letos, ko je ?vicarska narodna banka sprostila zgornjo mejo, s katero je od 2011 onemogo?ala rast ?vicarskega franka vi?je kot 1.2 nasproti evrski valuti. V Sloveniji je ljudi, ki imajo najet kredit v ?vicarskih frankih, okoli 10.000, in prav ti so utrpeli najhuj?e posledice sprostitve ?vicarskega franka.
Mrzla voda danes po dr?avi povzro?a te?ave. Morda bi jo lahko izvozili v Brazlijo, kjer se kljub mo?nim padavinam obeta kriza z vodno oskrbo. Govorimo o dr?avi, iz katere izvira okrog dvanajst odstotkov svetovne sve?e pitne vode, a je premalo zadr?ijo v doma?ih rezervoarjih. V najve?jem rezervoarju Cantareira v prestolnici Sao Paolo je manj kot deset odstotkov potrebne vode, poro?a BBC-jev dopisnik Wyre Davies. V regiji Itu so brez pitne vode dober mesec, okoli?ke reke pa so popolnoma onesna?ene. Lokalna vlada, ki je bila na novo izvoljena pred kratkim, o pomankanju javnosti sicer ne obve??a. Aktivisti organizacije Alliance for Waters opozarjajo, da bi izpad vodotokov v dvajset milijonskem mestu lahko pomenil ne le ?ivljensko, pa? pa tudi gospodarsko ogro?enost dr?ave.
Na ministrstvu za infrastrukturo so pripravili osnutek novega pravilnika o na?inu delitve in obra?unu stro?kov za toploto, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti starega in pripeljal do ve?je pravi?nosti pri delitvi stro?kov. Pravilnik velja za ve?stanovanjske stavbe, ki imajo skupen sistem ogrevanja oziroma skupen sistem za toplo vodo. Vse re?itve, vklju?ene v osnutek, sicer ?e niso dokon?ne, na ministrstvu pa predvsem ?elijo, da bi bil novi pravilnik enostaven za uporabo in ?im bolj pravi?en v okviru sprejemljivih stro?kov.
?tiridnevni festival EuroSonic Noorderslag, line-up, sestavljen iz 336 skupin in le dneva in pol dolgega obiska Groningena. A obljubljena presoja, kaj je vredno posluha je tu. Izbor je zagotovo okrnjen a vseeno ni? manj vreden vpogleda. Na za?etku vam predstavljam nekaj skupin, ki so nam padle v uho ob ?ekiranju nastopajo?ih, od Bad Breedinga naprej pa izbor bendov sli?anih v ?ivo.
