V Braziliji se danes za?enja 8 milijard vreden spektakel. Medtem ko bodo milijoni zavzeto spremljali svetovno nogometno prvenstvo, bo na stotine mater objokovalo smrt svojih otrok, ki so umrli, da se prvenstvo sploh lahko za?ne. Favele, v katerih ?ivi najrevnej?e prebivalstvo Brazilije, so v ?asu priprav na svetovno prvenstvo postale v napoto. Skoraj pol milijona dru?in je bilo na silo izgnanih iz svojih domov, ki so jih poru?ili in na njihovih mestih zgradili stadione in bivalne komplekse za udele?ence prvenstva.
Info
Le 100 dni lo?i ?kote od dneva, ko bodo s preprostim DA ali NE odlo?ali o prihodnosti svoje dr?ave. Kar 790.000 zagovornikov ?kotske odcepitve od velikega imperija /oprostite / Velike Britanije je na ta simboli?en dan podpisalo deklaracijo, s katero se zavezujejo, da bodo glasovali ZA neodvisnost. V javnomnenjskih raziskavah trenutno bolje ka?e privr?encem velike Velike Britanije, 58% volilcev bi namre? glasovalo proti samostojni ?kotski, medtem ko jih 42% samostojnost podpira.
Nemara najpomembnej?a novica dana?njega dne, ki so jo nedvomno zasen?ili bolj odmevni dogodki iz sveta politike, ekonomije in zabave, je, da je prvi program prestal Turingov test. Test je razvil britanski matematik Alan Turing, v njem pa mora ra?unalnik 30 % ljudi v petminutnem tekstovnem pogovoru prepri?ati, da je v bistvu ?lovek. V kolikor bi ra?unalni?ki program tak?en test prestal, po Turingu ne moremo ve? govoriti o programu, ampak o razmi?ljujo?ih strojih.
?ivimo v ?asu v katerem nas nenehno spremljajo diskurzi o krizi. Kriza politike, kriza gospodarstva, kriza ekonomije, kriza zaposlovanja. Nekoliko manj pa se govori o krizi, ki usodno posega v ?lovekovo delovanje in mi?ljenje. O krizi ?olstva in o krizi izobra?evanja.
Zadevo ekonomije ni lahko razumeti. Najbolj zato ne, ker je ravno ekonomija poglavitna post-ideologija in obenem post-religija vse ?na?e? dobe. Razumevanje ekonomije lahko za?nemo tako, da re?emo, da je zgodovina njenega nastajanja ? v pomenu kot jo poznamo danes ? dvocepa. Ima ?dva vira? od katerih je prvi Gr?ki, drugi pa zgodnje-moderni.
Za vse, ki niste uspeli slediti delovanju Likeja v Kopru ali pa ga do zdaj niste spoznali, se Likej tokrat predstavlja tudi v Mariboru. Ne zamudite predstavitve, ki bo v ?etrtek, 5. 6. 2014, ob 18h, potekala v prostorih Kulturnega inkubatorja na Koro?ki cesti 18. Likej nam bodo predstavili mag. Andrej Markovi?, mag. Primo? Turk in dr. Ton?i Kuzmani?.
Spet smo na pragu volitev, velik del volilnih upravi?encev pa je spet nezainteresiran. Ne samo, da jih aktualno ob?e politi?no dogajanje ne zanima, tudi tisti, ki naj bi bili voljeni na Evropskih volitvah o?itno niso uspeli pritegniti dovolj pozornosti, da bi volitve dejansko pridobile na neki osnovni te?i. Niti bentenje posameznikov tako preko politikov, kot tudi preko nas, volivcev samih, na koncu koncev pa? ni zaleglo. ?e se ?e kdo spomni ? pred kratkim smo imeli vseslovenske proteste proti vladi in nasploh proti 'pokvarjenim' politikom. Koliko je sploh minilo od takrat?
Evropska Unija se je za leto?nje volitve prav posebej pripravila. Akcija ogla?evanja poteka, ne samo, da morate gledat ksihte z oglasnih tabel po mestu, ki ogla?ujejo stranke in tako imenovano neopredeljene, ampak tudi velika koli?ina financ leti v ogla?evanje k prisostvovanju na samih volitvah. ?e ste vsaj pribli?no reden uporabnik youutube-a, potem so vas ?e posilili s kak?nim oglasnim sporo?ilom, da se zglasite pri va?i lokalni volilni ?krinjici.
Tako nam poro?ajo, da v Italiji ogla?ujejo tudi s slogani: "Ne Nem?ija - Evropa!"
Pisalo se je leto 1968, ko so ?tudentske demonstracije postale globalne. Lahko bi rekli, da je bil to ?as, ko so tudi slovenski ?tudenti odkrili na?in, kako izraziti nestrinjanje z ne?im obstoje?im. Glas ?tudentov je bila sprva ulica, leta 1969 pa ga je na vsak tranzistor ponesel Radio ?tudent. Tega je ustanovila Zveza skupnosti ?tudentov Slovenije, 9. maja 1969, in je nastal kot neposredna posledica ?tudentskih demonstracij iz leta 1968.
Mrtve prihodnosti: Socialdemokratizem vs. (social) liberalizem
Za to, da bi se prebili vsaj do minimalno zadetega vpra?anja v pomenu ?jedra?, tistega za kar gre v primeru razpada Pozitivne Slovenije, bi kazalo najprej zmo?i zajeziti mote?e sestavine pri morebitnem premisleku. Teh je veliko. Segajo od psihologizirajo?ih nebuloz (osebne lastnosti Jankovi?a, Bratu?kove?), prek hrematisti?no-denarnih premislekov (spopad okoli budgeta in preusmerjanja denarnih tokov?), pa vse tja do izrazito tehni?nih re?i (voditeljstvo, stranka, program, volitve?).
