Velika porota mesta St. Louis je danes pri?akovano odlo?ila, da proti policistu, ki je 9. avgusta ubil neoboro?enega temnopoltega mladeni?a ne vlo?i obto?nice. Prebivalce mesta Ferguson, kjer se je hladnokrvni uboj zgodil, je to kakopak vnovi? pognalo na ulice. Barrack Obama je sicer pozval k mirnim protestom, vendar je tudi ameri?ki predsednik ostal neusli?an. Razjarjena mno?ica je takoj po odlo?itvi porote podrla ograje pred sodi??em in za?ela policiste obmetavati z razli?nimi predmeti. Doslej so aretirali 61 ljudi. Na?elnik policije je povedal tudi, da so protestniki na policiste streljali, vendar da slednji niso vrnili ognja. Njegove besede gre kakopak jemati z dobrim ??epom soli. Solidarnostni protesti so potekali tudi v mnogih drugih ameri?kih mestih, saj se prebivalci po vseh ZDA sre?ujejo ne le s policijskim rasizmom, marve? tudi s ?edalje ve?jo militarizacijo policije. V ameri?ki policiji je namre? vse ve? vojnih veteranov, ki niso pripravljeni delovati kot civilisti, ampak raje s prekomernim nasiljem odgovorijo na najmanj?o provokacijo.
Nekoliko bolj nenavadni protesti pa se odvijajo v Bangkoku. Tam je nov val demonstracij proti vojni hunti, ki vodi Tajsko, nastopil po premieri novega dela uspe?nice Igre lakote. ?e prvi dan po njegovi premieri so namre? aretirali tri ljudi, ki jih je film navdihnil za boj proti re?imu. podobno kot junaki filma danes tudi tajski ?tudentje dvigajo tri prste v znak protesta, z bistveno razliko, da je boj proti voja?ki hunti na Tajskem presneto resni?en. Vodje ?tudentskih protestov sicer poudarjajo, da vojska zgleda neumno, ko posku?a ?tudentom prepre?iti ogled Hollywoodskega filma. Na drugi strani pa general Prawit Wongsuwna, namestnik obrambnega ministra in ?lan huntinega Narodnega zbora za red in mir pravi, da si seveda o njihovi organizaciji lahko kdor koli misli, kar pa? ?eli. Da pa tak?nega nestrinjanja ti ljudje ne smejo izra?ati na glas. Nepresenetljivo se je poleg Iger lakote na listi neza?eljenih del med drugim zna?el tudi Orwellov 1984.
Pape? Fran?i?ek je danes nagovoril evropski parlament v Strassbourgu, kjer je povedal, da Evropa ni ve? ?ivahna, plodna in rado?iva najstnica, ampak ostarela babica. Poudaril je, da je Evropa postala skupek pretirano birokratskih institucij, ne pa sila, ki bi prina?ala ?lovekove pravice, znanost in tudi vero. V Evropi po nejgovem tudi ni ve? velikih idej, ki bi navdihovale druge. Pape? je v ospredje svojega govora postavil ?lovekovo dostojanstvo, posebej pa je spomnil na ljudi, ki ?ivijo na robu dru?be. Poudaril je denimo pomen priseljencev, ki jih mora Evropa sprejeti, namesto, da spreminja Sredozemlje v mno?i?no grobnico. Ta?as, ko so pape?ev govor prekinjali bu?ni aplavzi, pa se pred obalo Krete za ?ivljenje bori manj?a barka z ve? sto migranti iz bli?njega vzhoda.
Pape? pa ni edini verski vodja, ki je danes nagovarjal svojo ?redo. Irance je s komentarjem na twitterju razveselil vrhovni ?ef, ajatola Ali Hamenej. Poudaril je, da Iran pred arogantne?i, kot imenuje predstavnike EU, ne bo ?el na kolena. Ker Iran in velike sile, kot so ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Nem?ija ? torej dr?ave, ki sedijo v Varnostnem svetu Zdru?enih narodov ? niso pri?li do dogovora o Iranskem jedrskem programu, so se odlo?ili pogajanja podalj?ati do 30. junija prihodnje leto. Hamenej, ki ima v iranski politiki sicer zadnjo besedo, se sre?uje s ?edalje ve?jim negodovanjem v dr?avi. Mo?ne institucije, kot sta sodstvo in vojska, se namre? ?edalje bolj glasno spra?ujeta o smiselnosti pogajanj z zahodom. Po njihovem mnenju namre? Iran ne bi smel ve? popu??ati pri programu, ki ga imajo za strate?ko zelo pomembnega. Na tem mestu velja vnovi? poudariti, da po mnenju agencije IAEA ni nobenih dokazov, da bi Iran razvijal jedrsko oro?je, ampak gre za civilno rabo nuklearne energije.
Slovenija pa medtem nima velikih te?av z jedrsko energijo za civilno rabo. A vendarle so se na ?tabih civilne za??ite odlo?ili, da bodo jutri in pojutri?njem izvedli dr?avno vajo v primeru jedrske katastrofe v nuklearki Kr?ko. Gre sicer za redno vajo v primeru tak?ne nesre?e, kot tudi za preverjanje pripravljenosti na kak?ne druge nuklearne ali radiolo?ke nesre?e. Zadnjo tak?no vajo so izvedli leta 2008, tokrat pa bodo preverjali pripravljenost na morebitno nevarnost radioaktivnega oblaka, ki bi se ?iril iz nuklearke. V vaji bo sodelovalo 370 ljudi, poudarek pa bo na odzivu pristojnih na vseh ravneh. ?e dobro, da gre za vajo, saj bi sicer na?i pristojni organi radioaktivni oblak prej kot ne napotili na sosednje okence, kjer mora izpolniti formular 215/b.
Na Centru za socialno delo Maribor poudarjajo, da Podravska regija izstopa iz slovenskega povpre?ja po nasilju nad ?enskami. Glavne krivce za tak?no stanje vidijo v pomanjkanju institucij, ki bi se s to problematiko ukvarjale, kot tudi v socialni stiski regije. V sklopu mednarodnega dne boja proti nasilju nad ?enskami so v Vetrinjskem dvoru pripravili tudi instalacijo Labirint nasilja, ki obiskovalcem sku?a predstaviti stisko, v kateri se znajde zlorabljana ?enska. V tej instalaciji poudarjajo ?ustveni del nasilja, kot tudi opozarjajo na to, da lahko ?enska v tak?en labirint pride ?e zelo zgodaj. V Mariboru so tako lani zabele?ili okoli 180 primerov, ko je CSD moral posredovati pri nasilju nad ?enskami, verjetno pa je zamol?anih primerov ?e bistveno ve?.
