V zadnjih dneh žal ne moremo mimo tragedij beguncev. Med grozljivimi novicami pa se najde tudi kakšna pozitivna, ki nam da vedeti, da človeška sočutnost in dobrota še nista izumrli.
Da so begunci ljudje in ne zgolj številke, procenti, kvote, se zavedajo na Islandiji. Tamkajšnji prebivalci so se namreč uprli temu, da njihova država sprejme samo 50 beguncev. Priznana islandska pisateljica in profesorica Bryndis Bjorgvinsdottir je sprožila akcijo na katero se je v enem dnevu odzvalo že 12. 000 Islandcev in ponudilo svoje domove vsem pomoči potrebnim. Mnogi drugi so ponudili hrano, oblačila, nekateri celo šolanje. Profesorica je begunce opisala kot človeške vire, ki imajo izkušnje in znanje. Begunce vidi kot prihodnje partnerje, najboljše prijatelje, duše dvojčice, bobnarje v bendih njenih otrok, sodelavce, tesarje, kuharje v menzi, gasilce, računalniške genije ali televizijske voditelje. Odziv javnosti je islandsko vlado presenetil, kljub temu pa že išče načine za povišanje svoje pribežniške kvote.
Rahle obrise tega, kako izgleda vojno stanje, pred katerim v Evropo bežijo ljudje iz Bližnjega vzhoda, danes v lahko čutijo v ameriškem mestu Fox Lake v bližini Chicaga. Več sto do zob oboroženih policistov je okupiralo kraj, po tem, ko je bil čez dan ubit eden izmed njihovih kolegov. Policisti so na stehah z ostrostrelskimi puškami, mesto preletavajo helikopterji, povsod so naperjeni mitraljezi, krajani pa ne smejo iz hiš. Šole so zaprte, policija ustavlja vlake in druga vozila ter opravlja hišne preiskave s psmi. Kako se je zgodil umor policista še ni znano. Napadi na policiste so zadnje čase v ZDA aktualna tema, saj v mnogih mestih potekajo protesti proti policijskemu nasilju. Nasilje policistov in napadi na njih pa so postali tudi tema za nabiranje političnih točk pred prihajajočimi volitvami. Konservativni politiki za napade na policiste krivijo trenutnega predsednika Obamo, češ da se hitreje odziva na uboje neoboroženih temnopoltih osumljencev s strani policije kot pa na uboje policistov. Letos je bilo v ZDA na dolžnosti ubitih 22 policistov, policisti pa so ubili 782 ljudi.
V Indiji je danes začelo s stavko 150 milijonov delavcev. Stavko je sprožilo nasprotovanje gospodarski politiki premierja Narendre Modija. Vlada je namreč uvedla spremembe, ki olajšujejo odpuščanje delavcev in zapiranje neproduktivnih tovarn. Premier Modi želi z reformami privabiti investitorje iz tujine. V stavki sodelujejo delavci iz vseh sektorjev, od uslužbencev bank do delavcev v tovarnah, gradbeništvu in prometu. Stavka je v večini mest do sedaj potekala mirno, na vzhodu Indije pa je prišlo do manjših spopadov med policijo in aktivisti. Sindikati in stavkajoči so si enotni, da so reforme potrebne, a nasprotujejo novi zakonodaji, ki delavcem zamanjšuje varnost zaposlitve. Indija je sicer tretje največje azijsko gospodarstvo, na prvih mestih sta Kitajska in Japonska.
V zadnjih mesecih smo priča velikim protestom tudi v Srednji in Južni Ameriki. Večina teh opozarja na množično korupcijo med politiki, v šolstvu in policiji. Po mesecih neprekinjenih protestov v Gvatemali je tamkajšnji kongres danes odvzel imuniteto predsedniku Ottu Perezu. To bo omogočili kazenski pregon trenutne predsednika. Obtožbe ga bremenijo upravljanja večmilijonske korupcijske sheme. Če bodo oblasti zanj odredile pripor bo ostal brez predsedniškega stolčka, na katerem je sedel od leta 2012. Korupcijski škandal je s položajev odnesel še gvatemalskega podpredsednika in mnoge druge visoke uradnike.
Brez pritiska protestov pa je danes akademski zbor mariborske ekonomsko-poslovne fakultete odločil, da rektorju univerze predlaga razrešitev dekana Klavdija Logožaja. Ta je namreč leta 2008 brez vednosti študentke DARSu prodal del njene diplomske naloge za 24.000 evrov. Odločitev o Logožarjevem položaju v prihodnje je zdaj na Igorju Tičarju. Ta še svoje odločitve ni razkril.
Danes je bilo iz kazahstanskega izstrelišča Gagarin v vesolje poslano plovilo s tremi astronavti. Med njimi je Danec Andreas Mogensen, ki je tako postal prvi Danec, ki je poletel v vesolje. Posadko sestavljata še Rus Sergej Volkov in Kazahstanec Aidin Aimbetov, ki je mesto na plovilu dobil, ko je svojo udeležbo odpovedala britanska pevka Sarah Brightman. Pot do Mednarodne vesoljske postaje ISS bo trajala 2 dni, Aimbetov in Mogensen se bosta na zemljo začela vračati 11. septembra, Volkov pa bo v vesolju ostal šest mesecev. Današnja izstrelitev je 500. polet plovila s človeško posadko v zgodovini potovanj v vesolje. Potovanje v vesolje je trenutno eno od redkih področij mednarodnega sodelovanja med Rusijo in Zahodom.
