4. decembra 1853 se je rodil italijanski anarhist Errico Malatesta. Po profesiji mehanik, po letih zapornih kazni jasen in artikuliran: “Anarhizem in socializem sta sinonima. Oba namreč predstavljata konec izkoriščanja človeka po človeku, naj si bo to z orožjem ali monopolom nad osnovnimi življenjskimi sredstvi … Ne gre za popoln sistem, tudi ne za ideal. A predstavlja pot do napredka in razvoja, ki služi interesom človeštva."
Navkljub trudu oblasti in političnih nasprotnikov je Malatesta doživel in se boril vse do svojega zavidanja vrednega 78. leta.
5. decembra 1961 je japonski studio filmske animacije Toei zaprl svoja vrata. Izjemno uspešni studio, ki se podpisuje pod uspešnice, kot so Sailor Moon in Digimoni, ni prenehal z ustvarjanjem, pač pa je vrata zaklenil za svoje zaposlene. Nenavadna poteza je bila odgovor na kratke, dvourne stavke animatorjev v dneh pred incidentom - stavkajoči so opozarjali na “outsourcanje” studia, torej najemanje zunanjih sodelavcev za opravljanje rednega dela v studiu, ter na vpeljavo “ubijalskih tednov”, v katerih so bili samski moški animatorji prisiljeni v dolge nadure vse dni v tednu.
Pred tem so v septembru 1961 animatorji oblikovali sindikat, ki ga vodstvo studia ni upoštevalo pri dogovorih. Potrpežljive japonske animatorje, ki so s stavko počakali do decembra, so delodajalci zaprli iz delovnih mest do 9. decembra, ko so sklenili dogovor - nekaj zahtev je bilo uresničenih, a uprava je odpustila nekaj domevnih vodij stavkovnega upora.
Delno so se pogoji dela v studiu Toei izboljšali, a še vedno ohranili prekernost kot osnovo nadaljnega dela, in sindikat se je v poznejših letih okrepil. Tudi s pridružitvijo Hayaa Miyazakija, slavnega animatorja, ki je v začetkih karierne poti v Toeiju ne samo delal, pač pa tudi vodil sindikat kot generalni sekretar. Ob njem sta “sindikalno štango” držala tudi Yasuo Otsuka in Isao Takahata.
Na današnji dan leta 1961 je umrl protikolonialist, psihiater in revolucionar Frantz Omar Fanon. Njegovo znamenito delo, The Wretched of The Earth, je izšlo le tri dni, preden je Fanon podlegel levkemiji, in na vrhuncu alžirskega boja za samostojnost, v katerem je Fanon igral pomembno vlogo. V tednih, preden je podlegel levkemiji, je besedilo knjige narekoval ženi Josie, med drugim tudi tezo, da: "Kolonializem ni stroj, ki zna misliti, niti ne telo, ki bi lahko razumelo - kolonializem je nasilje v njegovi osnovni obliki, in končal se bo le takrat, ko se bo predenj postavila večja, močnejša sila."
Tako politično kot v psihiatrični praksi je Fanon razmišljal o osvoboditvenem nasilju, s katerim bi kolonizirani lahko "odkril, da so njegovo življenje, dih in utripajoče srce enako zatiralcu, in da eden ni vreden več od drugega". A ob tem dodajmo, da Fanon nasilja ni razumel kot končnega počela, pač pa kot orodje v boju na nepopustljivost zatiranja.
Za konec se spomnimo še ene smrti današnjega datuma - na današnji dan leta 2008 je bil v mestni četrti Eksarheja v Atenah ustreljen Aleksis Grigoropulos. Petnajstletnika je ustrelila policija, ki je v tistem obdobju množične proteste zatirala s silo in nasiljem. V odgovor so se po uboju razplamteli protesti po vsej Grčiji, med njimi in v njih je glas povzdignil tudi reper Pavlos Fisas, znan tudi kot Killah P, ki je enega od komadov posvetil tudi Aleksisu. Sam Fisas je umrl pred desetimi leti, 18. septembra 2013 so ga umorili neonacisti, pripadniki gibanja Zlata zora.
