Začel se je Festival Lent, poletje je prišlo v mesto, in ni ga lepšega domačega kraja na svetu od Maribora.
Da se ne zaciklamo v samozadostno zaplankano nabijanje, kak je v Mariboru fajn, se pomenimo z dežurnim hišnim zunanjim očesom in ušesom Rainijem.
Živinoreja je odgovorna za kar 18 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je približno toliko kot izpusti celotnega transportnega sektorja. Ob tem je posebej problematična industrijska živinoreja, ki temelji na maksimizaciji proizvodnje mesa in drugih živalskih izdelkov. Na račun dobičkov za kapitaliste trpijo ljudje, okolje in živali. Dolgoročna rešitev, h kateri bi morali kot družba težiti, je ukinitev industrijske živinoreje, kar bi pomenilo prehod na gojenje živali v manjšem obsegu in v humanih pogojih ter občutno zmanjšanje uživanja in potrošnje mesa predvsem na t. i.
Tokrat z APR intervjujem postavljamo žebljico na glavico kampanji Dovolj imamo ZMede!. Ministrstvo za kulturo je na predlog novega zakona o medijih prejelo pripombe več kot 250 subjektov. Na Radiu Študent in v Zvezi svobodnih skupnostnih medijev tretjega medijskega sektorja od ministrstva in vlade še naprej zahtevamo temeljito prenovo financiranja nekomercialnih in nedržavnih medijev. Namen prenove mora biti zagotovitev robustnega financiranja za tretji medijski sektor.
V znak solidarnost s palestinskim narodom so študentje in študentke šest dni zasedali predavalnico 1 na Fakulteti za družbene vede. Zasedba se je zakljčila v ponedeljek, 13.5., ko je vodstvo FDV ugodilo vsem zahtevam študentstva. V četrtek, na drugi dan zasedbe, smo se na FDV-ju z udeleženci pogovarjali o razlogih za zasedbo, njihovih zahtevah in vlogi univerze v naši družbi.
Voditelj: Timotej Pavlin
Sogovorniki: udeleženci in udeleženke zasedbe na FDV
Montaža: Erik Koletnik
Enakost spolov pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj.
Uradni list Republike Slovenije v 4. členu Zakona o enakih možnostih žensk in moških iz leta 2002 zapoveduje, in državljanke, državljani upoštevamo. In enakost je.
V APR intervjuju nadaljujemo kampanjo za novi zakon o medijih, ki mora vključevati ustrezno podporo za od trga in države neodvisne medije. Tokrat gostimo Martina Luhana, koordinatorja češke iniciative nezavisla.media, v prevodu neodvisni mediji. Češka medijska krajina je v devetdesetih letih šla skozi proces urne in obsežne privatizacije, v katerem so si tuji in domači politiki ter gospodarstveniki ustvarili domala neomejene propagandne aparate.
Z APR intervjujem nadaljujemo kampanjo Dovolj imamo ZMede!, v kateri od ministrstva za kulturo zahtevamo vključitev zadostnega financiranja nekomercialnih in nedržavnih medijev tretjega medijskega sektorja v novi zakon o medijih.
Nadaljujemo kampanjo dovolj nam je Z-mede. Pogovarjali smo se z Alanom Byrnom z irskega skupnostnega radia Dundalk FM o zakonski in finančni ureditvi tretjega medijskega sektorja na Irskem. Kako se financirajo in kako so notranje urejeni, smo motrili skozi prizmo notranje ureditve našega radia in iskali podobnosti, predvsem pa odkrivali razlike. Razložili smo, kako je zakonodajalec preprečil privatno izkoriščanje javnega denarja v imenu tretjega medijskega sektorja, kar je bila v preteklosti v Sloveniji večkratna praksa za izigravanje zakonodaje.
Javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih se je uradno zaključila 31. 1. 2024. Kot smo na Radiu Študent že opozarjali, predlog zakona za tretji medijski sektor, torej za nekomercialne in nedržavne medije, ne prinaša bistvenih izboljšav. Zakon sicer uvaja podlago za državno shemo pomoči medijem, ki je v zakonu tudi ohlapno opredeljena. Za namen utemeljitve sheme se na ministrstvu za kulturo v uvodu predloga zakona med drugim sklicujejo na sheme državne pomoči, ki jih poznajo v Avstriji. A pri tem so se omejili na predstavitev avstrijskih shem za podporo tiskanim medijem.
V mesecu marcu smo se naposlušali reklam v katerih so nas pozivali, da kupimo rože in bonboniere za naše mame, babice, oz. vse ženske, s čemer bi se jim naj poklonili za domnevno požrtvovalnost za delo, ki ga opravljajo iz ljubezni. 8. marca smo praznovali dan žena, ki ga je pospremil ljubljanski protest, v katerem smo opozarjali na breme reproduktivnega dela, ki ga po večini še zmeraj opravljamo ženske. Hkrati smo priča vračanju patriarhata ali repatriarhalizaciji družbe, ki se kaže v pogospodinjanju žensk, vračanju reproduktivnega dela v zasebno domeno jedrne družine.