Svet Evropske unije je zavrnil predlog Evropske komisije, da bi zara?unavanje mobilnega gostovanja znotraj dr?av ?lanic ukinili do konca leto?njega leta. Komisija je namre? aprila lani sprejela telekomunikacijski paket, ki bi stro?ke gostovanja v dr?avah ?lanicah odpravil s koncem leto?njega leta. A Svet je v sredo predlagal vmesni korak k postopni ureditvi stro?kov gostovanja, in sicer z vpeljavo zgornjih mej, pod katerimi bi lahko uporabniki v tujini gostovali brez dodatnih stro?kov ter zni?anje cen v sredini leta 2016. Predstavniki dr?av ?lanic so predlagali tudi nekoliko ohlapnej?o za??ito na?ela internetne nevtralnosti. Slednja bi telekomunikacijskim operaterjem dopu??ala prednostno obravnavo prometa za storitve, ki potrebujejo dolo?eno stopnjo kakovosti. Predlog je naletel na ostre negativne odzive nekaterih evropskih poslancev, predstavniki operaterjev pa so seveda s predlogom zelo zadovoljni in si br?kone ?e manejo roke. Predlog dr?av ?lanic bodo sedaj preu?ili ?e v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu, do kon?ne odlo?itve pa bi lahko preteklo tudi ve? let, stro?ke pa bomo v tem ?asu seveda nosili uporabniki.
Gr?ija se spopada z vse huj?imi finan?nimi te?avami. Ciprasova vlada ?e februarja ni mogla poravnati vseh obveznosti dr?ave. Prvi? se je tudi zgodilo, da niso izpla?ali pla? vsem delavcem v ?olstvu. Gr?ija in dr?ave z evrom so se sredi februarja dogovorili o ?tiri mese?nem podalj?anju programa pomo?i, ki bi se sicer moral izte?i konec februarja. Pogoj za podalj?anje pomo?i je bila obljuba Gr?ije, da bo izvedla dodatne reforme. ?ef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je ta teden Atenam zaradi akutnega pomanjkanja denarja obljubil, da bi ji lahko del denarja izpla?ali prej, ?e bodo seveda pred?asno uvedene tudi konkretne reforme. Seznam vklju?uje tako fiskalne ukrepe kot strukturne reforme, na primer za boj proti korupciji in izogibanju davkom ter izbolj?anje u?inkovitosti javnega sektorja. Prav tako so vklju?ene reforme na trgu dela, socialnega sistema in privatizacije.
Ministrica za izobra?evanje, znanost in ?port Stanka Setnikar Cankar je ponudila odstop z ministrskega stol?ka. Kot je dejala v izjavi za medije, se je za to odlo?ila, ker se po nedavni objavi podatkov o honorarjih, ki jih je prejela, ni mogo?e izogniti politi?nim posledicam. Komisija za prepre?evanje korupcije je namre? v ?etrtek razkrila, da je javni sektor, predvsem javne izobra?evalne ustanove, fizi?nim osebam v zadnjih enajstih letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izpla?al ve? kot miljardo evrov. Stanka Setnikar Cankar se je z dobrimi 600.000 evri zaslu?ka zna?la na drugem mestu objavljenega seznama. Ministrica v odstopu je prepri?ana, da ?etrtkova javna objava avtorskih honorarjev pomeni zlorabo osebnih podatkov in ne objektivnega obve??anja. Na Visoko?olskem sindikatu Slovenije pa ob omenjenem razkritju opozorjajo, da so primeri, ko profesorji poleg redne zaposlitve honorarno pou?ujejo na ve?ih dodatnih lokacijah in s tem dodatno zaslu?ijo na stotiso?e evrov, nesprejemljivi. Dodajajo, da sami na tak?ne zlorabe opozarjajo ?e od svoje ustanovitve pred tremi leti. Kot ka?e, ?al ne preve? uspe?no.
?enske so v poslovnem svetu neenakopravne z mo?kimi, ka?ejo rezultati Deloittove raziskave. Prejemajo ni?je pla?ilo, ve? se trudijo za napredovanje ter te?je usklajujejo poslovno in zasebno ?ivljenje. Raziskava je bila izvedena v devetih evropskih dr?avah: v Sloveniji, na ?e?kem, Mad?arskem, Poljskem, Slove?kem, v Estoniji, Latviji, Litvi in Nem?iji. V Sloveniji je sicer v primerjavi z drugimi dr?avami polo?aj ?ensk razmeroma bolj?i kot drugod ali pa vsaj manj slab. Slovenija bele?i najmanj?o razliko v pla?i: ?enske v povpre?ju zaslu?ijo 2,5 odstotka manj kot mo?ki na enakem polo?aju, medtem ko povpre?je Evropske unije zna?a 32 odstotkov. Razlika med pla?ami je sicer ve?ja na vodilnih polo?ajih, kjer slovenske ?enske zaslu?ijo 6,4 odstotka manj kot mo?ki. Zastopanost ?ensk na vodilnih polo?ajih je v Sloveniji sicer zelo nizka: v slabi ?etrtini uprav borznih dru?b sedijo tudi ?enske, a le 5 odstotkov jih je predsednic uprav ali izvr?nih direktoric. Glavni razlogi za manj ?ensk v upravah so po mnenju anketiranih predvsem skrb za dru?ino, tradicionalna patriarhalna mentaliteta in manj zanimanja med ?enskami za vodstvene polo?aje. Pogoji za karierni razvoj ?ensk se po dr?avah seveda razlikujejo, skupna ugotovitev pa je, da je spolna neenakost v poslovnem svetu ?e vedno prisotna.
V?eraj so v Ljubljani odpovedali festival ?enstvenosti Femme F?minit?, ki bi se moral konec marca odvijati v Cankarjevem domu. Organizatorka Ur?ka Faller je s festivalom ?elela obuditi domnevno prvinsko naravo ?enske in na spletni strani festivala zapisala naslednje: "?enska v zadnjih dvajsetih letih, bolj kot je emancipirana, bolj je izkori??ana in zasu?njena. Ni? ve? ni boginja, ki nosi v sebi novega potomca ?love?tva, ga rodi in vzgaja. Ni ve? boginja partnerstva, ki razvaja svojega mo?kega." Proti festivalu, ki je hotel v 21. stoletju ?enske u?iti poslu?nosti in kako postati najbolj?a ?ena, je nastopilo ve? znanstvenic in znanstvenikov. Slednji so Cankarjev dom pisno pozvali, naj diskriminatornemu festivalu odre?e gostoljubje. Organizatorka jim ni ostala dol?na in je pozvala fakultete, naj zaradi pisma razre?ijo ve? kot 30 univerzitetih profesoric. Na koncu je gospa Faller obupala in se odlo?ila festival kar sama odpovedati. Zaradi premalo prijav in domnevne bojazni za varnost predavateljev.
