Dana?nji Infokoncentrat za?enjamo z veleposlanikoma, ki burita duhove.
Francija je danes sporo?ila, da vztraja pri odlo?itvi, da je njihov veleposlanik v Vatikanu diplomat, ki je gej. Vatikan ga ?e ni odobril, ?eprav je bil na polo?aj imenovan ?e v prvem tednu januarja letos. Vatikan kandidata za veleposlanika obi?ajno odobri pribli?no mesec po njegovem imenovanju, ?e pa je odgovor ne, Sveti sede? o tem ne podaja nobenih javnih izjav. Francija je ?e leta 2007 gejevskega diplomata Jeana-Loupa Kuhn-Delforgea imenovala za veleposlanika v Vatikanu. Pariz ni od Svetega sede?a nikoli prejel odgovora in je zato s?asoma za polo?aj predlagal drugega ?loveka.
V Iranu pa skrajne?e moti imenovanje ?enske za veleposlanico v eni izmed azijskih dr?av. Iranska zakonodaja je pogosto tar?a kritik, ker naj bi bila nepravi?na do ?ensk, ko gre za sklenitev zakonske zveze, lo?itev in dedovanje. ?enske v Iranu lahko zasedajo klju?ne polo?aje, tudi v parlamentu in vladi, ni jim pa dovoljeno, da bi bile sodnice ali da bi se potegovale za mesto predsednice dr?ave.
Po nedeljski nesre?i v Sredozemlju, ko je umrlo okoli 400 pribe?nikov iz Libije, je agencija Zdru?enih narodov za begunce znova opozorila, da se za re?evanje ?ivljenj afri?kih pribe?nikov ne naredi dovolj. Od za?etka leta je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije v Sredozemskem morju ?ivljenje izgubilo ?e okoli 900 prebe?nikov. Lani jih je v celem letu umrlo okoli 3500. Obdobje lep?ega vremena, ko ?tevilo prebe?nikov in tudi nesre? skokovito naraste, se ravno zdaj za?enja. Na novico o nesre?i se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je dejal, da tak?ne nesre?e niso problem zgolj ene dr?ave, ampak cele Evropske unije.
Nevladna organizacija Humans Rights Watch pa opozarja na to, da policija v Srbiji zlorablja in ?ali priseljence ter prosilce za azil. Policija jim ne omogo?i obvezne za??ite ter jih izganja iz dr?ave. Sogovorniki so aktivistom opisovali, da so jih policisti napadali, jim grozili, jih ?alili, izsiljevali, jih vra?ali v Makedonijo po hitrem postopku, otrokom brez spremstva pa niso zagotovili ustrezne za??ite. Nekatere dru?ine in otroci so povedali, da so jih zavrnili, ko so se sku?ali registrirati kot prosilci za azil ter da so spali na prostem, ko je bil zunaj ledeni mraz.
Prvi? v kratki zgodovini samostojnosti se kot dr?ava, iz katere bi lahko pri?el generalni sekretar, omenja tudi Slovenija. Prvi veleposlanik Slovenije pri ZN in nekdanji pomo?nik generalnega sekretarja Kofija Annana za politi?ne zadeve Danilo T?rk se je odlo?il, da bo po polo?aju predsednika Slovenije posku?al priti na vrh svetovne organizacije. Danilo T?rk ima glede na neformalne pogoje pomanjkljivost, da je bil predsednik dr?ave in to, da ni ?enska, vendar doslej nobena od stalnih ?lanic Varnostnega sveta ZN ni formalno ali neformalno izrazila nasprotovanja njegovi kandidaturi. Pomembno je, da ima podporo dr?ave, ?eprav je za ve?ji del sedanje opozicije nesprejemljiv. Politi?ne razmere v Sloveniji bi tako lahko T?rkovo kandidaturo spodnesle.
?eprav je vodstvo Mestne ob?ine Maribor v ?asu med prvim in drugim branjem ob?inskega prora?una povi?alo na?rtovane prihodke za skoraj dva milijona evrov in posledi?no povi?alo tudi nekatere odhodke, so ?tevilni ?e vedno razo?arani. Med njimi so u?itelji, knji?ni?arji in mladinske organizacije. U?itelji, ravnatelji in star?i so danes za?eli podpisovati peticijo, s katero ?elijo dose?i, da bi ob?ina zagotovila sredstva za zgodnje pou?evanje tujega jezika in ra?unalni?tva na osnovnih ?olah v prihajajo?em ?olskem letu. Pobudniki peticije opozarjajo, da bo s tem, ko ob?ina ne bo ve? zagotovila sredstev, prikraj?anih 2200 u?encev od 3. do 6. razreda za pouk nem??ine in 1600 u?encev od 4. do 6. razreda za pouk ra?unalni?tva, breme pa bo prelo?eno na njihove star?e. Razo?arani so tudi v skupini Odlo?aj o mestu!, ki je pobudnica uvedbe participatornega prora?una. V skupini so verjeli ?upanovim obljubam o podpori pilotnemu projektu v vsaj eni mestni ?etrti, a je ta svojo besedo zopet snedel. Za izvedbo pilotnega projekta bi v letu 2015 potrebovali le okoli 20.000 evrov, a teh sredstev v leto?njem prora?unu ni predvidenih.
