Tokrat v Plastiki še en mladec izpod založbe Kaometry. Pred dvemi meseci smo plastificirali glitch-hoperja Enkephalina, tokrat pa bomo premleli skozi EP Black Steel ukrajinca Collage Noir, ki je bil izdan sredi aprila.
Pred dvema letoma je v samozaložbi že izdajal temačne trip eksperiment-mehanizacije izmed katerih je bil še najbolj uslišan ples vrabcev aka Sparrow Dance. Melanholičnemu ritmičnemu stilu, kakršen je v njegovi največkrat preposlušani pesmi (in še eni ob boku izdani), se zanimivo Collage Noir vse od takrat izogiba, kot bi bil mogoče zaslutil, da bi se lahko začel preveč prilagajati poslušalcem.
Tako je z letošnjo izdajo EP-ja Black Steel Collage Noir prikazal zbirko avtentičnih težkih ritmov, ki na trenutke pa vendar niso nič več kot tehno repeticije, tako da je vsak melodični vsadek le fatamorgana. Plemenski orientalski ritmi komada Republic na začetku EP-ja obetajo in izčrpajo, kot bi ravno pričel hoditi čez 100 kilometrov puščave.
V prispodobi izčrpanosti a subtilni moči v levem rokavu se nadaljuje Black Steel z istoimenskim trip-hop komadom, kjer odprtih rok pozdravljamo saksofon in kontrabas. S komadom Mehlesedek postane kratkometražnik dolg in težek, za kar se Collage Noir poskuša oddolžiti z dvemi toni violončela in trip-hopom v komadu Kolia.
Avtorskemu delu sledita še dva remiksa - de-digitalizirana verzija komada Black Steel L`Oniraunota ki ima sama toliko energije kot skoraj celotni EP in Flint Kidsov remix najbolj švoh komada Mehlesedek, ki je že bolj švoh in slušno niti nima toliko veze z originalom.
Iz štartne ravnine se je torej Collage Noir pognal obetavno, vendar pa postane kolaž ukrajinca kmalu kaotičen in dražeč za uho, kar je pa vendar v popolni skladnosti z smernicami založbe Kaometry.
Še več muzike: https://soundcloud.com/collage-noire
Luka Šinigoj
