Serija podcastov Neonesnaženo v etru (angleško Unpolluted On Air) v skupni produkciji Radia MARŠ, Radia Helsinki in Radia Student raziskuje specifične podteme okoljevarstva in boja proti podnebnim spremembam. Soustvarjajo jo mladi radijski sodelavci, raziskovalni novinarji in okoljski aktivisti. Podcast nastaja v okviru projekta RadioAktivizem.
Projekt financira program Erasmus+, nacionalna agencija Movit.
Partnerska epizoda, ki razkriva božične vtise in odtise Gradca, Maribora in Zagreba.
Kolektiv partnerjev z gostiteljico Geo v studiu Radia Helsinki pred decembrom spregovori o ekoloških, ekonomskih in osebnih vidikih "ta veselega časa". Kaj lahko mesto nudi prebivalcem, in do kakšne mere lahko posameznik, posameznica to, če sploh, izkoristi? Kaj moramo vedeti o lučkah, ovijalnem papirju in zavrženi hrani divjega decembra?
Ekipa Radia Student v 19. epizodi razpravlja o različnih vrstah artivizma. Spregovorijo o radikalnem klimatskem aktivizmu in juhi po Van Goghu. Ivan in Sari govorijo tudi o gverilnem vrtnarjenju, sajenju dreves in glasbenem aktivizmu. Sara P. se pogovarja z Doro in Andreo o njunem artivističnem projektu z naslovom Kristalno čista dobava, ki podaja drugačen pogled na ekologijo in trajnostni način življenja.
Epizoda v hrvaščini.
V 18. epizodi Neonesnaženo v etru ekipa Radia MARŠ razpravlja o artivizmu in njegovi družbeni vlogi v Mariboru, Sloveniji in širše. Zinedin in Alja razpravljata o zanimivih primerih srečanja umetnosti s političnim aktivizmom, Zinedin pa se v drugi polovici podkasta pogovarja s slovensko vizualno in scensko umetnico ter aktivistko Uršo Rahne, ki pove o svojem delovanju v civilnih iniciativah in skupinah za boljšo stanovanjsko politiko ter v kulturno-aktivističnem društvu KUD Transformator in pa zelo razširjeni metodi Gledališča zatiranih.
Novembrske epizode naslavljajo okoljski aktivizem skozi umetnost. Radio Helsinki kuka okrog vogalov Graza in trka na vrata umetnikov in umetnic ter organizacij, ki z umetnostjo delujejo v duhu aktivizma. Umetnost je širok pojem, epizoda pa poseže na področja literature, računalniških inštalacij in moderne umetnosti.
So radijske postaje okolju prijazne, ali ravno obratno? Vprašanje, na katerega odgovarja ekipa Radia Student v novi epizodi. Govora je o bolj okoljsko vzdržnih načinih radijskega dela in oddajanja. Ivan se pogovarja z odgovornim urednikom Radia Student, Ivanom Vlašićem, s katerim poskušata ugotoviti, kakšen vpliv ima matična radijska postaja na okolje, ter kako bi ga bilo možno zmanjšati. Sara spregovori z Vitom Avakumovićem, strokovnjakom za klimatske spremembe, ki naslovi recikliranje in sam pojem ogličnega odtisa.
Ogljični odtis je ekološki buzzword, skrb za energetsko varčnost (ali potratnost) pa je, še posebej v času krize, v ospredju iz ekonomskih razlogov. Kakšen radio porabi naveč energije, in kdaj je poraba upravičena? Bi morai ločevati odpadke tudi na radijskih frekvencah? In ali bi morali pogrešati CD-je?
Alja, Jan in Zinedin razmišljajo o poslušanju glasbe in reflektirajo okoljski in družbeni odtis neodvisne, alternativne, v marsičem gverilske radijske postaje, ki je MARŠ.
Kolikšen ogljični odtis je pustila produkcija sveže nove oktobrske edicije podkasta Neonesnaženo v etru? Trdna dejstva in cifre o le-tem razkrivajo njeni avtorji, helsinški radijci. Tamara tehta opciji vožnje s kolesom in vožnje z avtom, Manfred govori o tiskanju letakov, Valerie pa predstavi "broadcasting bike" (kolo za oddajanje).
Zinedin in Jan se pogovarjata o stanju in težavah pitne vode v Mariboru, o Dravi v času mariborskega industrijskega razcveta in njeni nedavni poplavni zgodovini ter o nadaljujoči se sagi (ne)gradnje HE Mokrice. V drugi polovici podkasta se Jan pogovarja z Brino Sotenšek, univerzitetno diplomirano biologinjo, ki se že devet let v izložbi vladnih in nevladnih ter aktivističnih kontekstov ukvarja z biologijo in ekologijo celinskih voda. V pogovoru naslovita aktualne premike v zakonodaji in infrastrukturi HE.
Jadranje po radijskih valovih je ekipo Radia Student popeljalo po debati in razmisleku o uporabi in varčni porabi vode v njihovem ljubljenem Zagrebu. Anton v pogovoru z Vladimirjem Andročejem, gradbenim inženirjem in strokovnjakom za porabo vode, razišče infrastrukturne težave Zagreba kot hitro rastočega mesta. Prav tako je govora o specifičnih težavah poplavnih območij in vsakodnevnih težavah, ki jih prinaša zagrebška zastarela vodovodna infrastruktura.
Voda. Povsod okoli nas v obliki dežja, rek, izvirov, odpadne vode, plastenk. Vsi jo potrebujemo in uporabljamo. Toda - koliko? V Avstriji je okvirna dnevna poraba vode na osebo 130 litrov. Samo trije so za pitje. Še pitne vode trošimo s splakovanjem školjk, ko jo pustimo teči med šamponiranjem ipd. Theresa, nova članica ekipe RadioAktivizem Radia Helsinki Graz, je pripravila reportažo o stanju vode v Gradcu, medtem ko so Mirza, Gea in Nicolas intervjuvali Martina Regelsbergerja, raziskovalca na področju voda.